Krompir je ena najpogostejših in najpomembnejših vrtnin, ki se po vsem svetu široko sadi v kmetijstvu. Kljub temu se pridelovalci pogosto srečujejo s številnimi težavami, ki vplivajo na pridelek in njegovo kakovost. Težave so lahko posledica bolezni, škodljivcev, pomanjkanja hranil ali neugodnih vremenskih razmer. Pomembno je razumeti vzroke za te težave, da jih lahko učinkovito preprečimo in obvladamo.
Bolezni krompirja in njihovi vzroki
Bolezni krompirja lahko povzročijo zmanjšano pridelavo in vplivajo na gospodarske koristi. Najpogostejše bolezni so krompirjeva plesen, črna listna pegavost, bolezni uvelosti, bakterijske bolezni in krompirjeva krastavost.
Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)
Krompirjeva plesen je najpogostejša in najnevarnejša bolezen krompirja, ki napade tudi paradižnik. Zaradi sorodstva med njima se izredno hitro širi, zato krompirja in paradižnika nikoli ne sadimo skupaj. Bolezen se najpogosteje pojavi v vlažnem vremenu, ki se zaradi dežja neverjetno hitro širi. Jutranja megla, plohe, nevihte in visoka vlaga povzročijo pojav bolezni, ki hitro uniči cel nasad.
- Simptomi: Prepoznamo jo po rumeno-rjavih pegah na cimi krompirja, ki so brez izrazitih obrisov. Te hitro odmrejo in postanejo temno rjave ali temno sivkaste ter se naglo širijo. Na spodnji strani listov je ob robu peg ob deževnem vremenu ali zjutraj ob rosi vidna snežno bela plesniva prevleka. Listi začnejo rumeneti, rjaveti in se sušiti. Bolezen okuži tudi gomolje, preko lenticel ali poškodb na skorjici krompirja, kjer se pojavijo rjaste poškodbe, ki se razlezejo po večjem delu gomolja in ustvarijo značilno suho gnilobo. Podobni znaki se pojavijo tudi na paradižniku.
- Prezimovanje in širjenje: Krompirjeva plesen prezimi na okuženih gomoljih. Ko tak gomolj spomladi začne odganjati, razvije že okužene poganjke. Z njih se spore bolezni hitro razširijo na nove rastline. Gliva se širi s trosi, ki jih prenašata veter in dež. V nekaj dneh do dva tedna po prvi okužbi lahko bolezen uniči nasad. Njen napredek zadrži vroče in suho vreme. Gomolji prenehajo rasti, ko so uničene tri četrtine zelenih delov. Oospore, ki nastanejo pri spolnem razmnoževanju, lahko preživijo v tleh več let.
- Preventiva in zatiranje:
- Obvezna je preventiva, še preden se bolezen razvije.
- Priporoča se saditev bolj odpornih sort, ki so odporne proti krompirjevi plesni.
- Nevarnost okužbe in širitev plesni lahko omilimo z redkejšim sajenjem, pravočasno odkritimi posamičnimi okužbami v nasadu in uničenjem takih rastlin.
- Uporabimo zdrav, certificiran semenski krompir. Gomolji, pridelani doma, lahko skrivajo okužbo.
- Pomembno je, da ostankov krompirja ne odlagamo na kompostni kup, saj so okuženi gomolji najpogostejši vir bolezni v naslednji sezoni.
- Rastline lahko preventivno krepimo z naravnimi pripravki iz preslice (silicij), morskih alg kelp (aminokisline, hranila, debeljenje celičnih sten), sojinih lektinov (Npr. Neem tonic).
- Na voljo so tudi zaščitna sredstva na osnovi bakra, kot so Labicuper ali Bio-zel.
- Škropljenje s fungicidi je pomembno opraviti pravočasno, še preden se bolezen pojavi.
Črna listna pegavost
Ta bolezen se sredi poletja pojavlja na listih od začetka rasti do konca rastne dobe, zaradi deževnega vremena in visokih temperatur. Glive, ki jo povzročajo, prezimijo v rastlinskih ostankih na tleh.
- Simptomi: Na spodnjih listih nastanejo črne, okrogle pege, ki se stalno večajo in združujejo. Videti so kot tarče zaradi značilnih koncentričnih krogov. Listje se posuši, a za razliko od paradižnika ostane na steblu.
- Preventiva: Že pri sajenju je potrebno poskrbeti, da ne sadimo pregosto in da uporabimo sveže certificirano seme, saj tako preprečimo večino bolezni krompirja. Redno odstranjujemo propadajoče liste.
Bakterijska krompirjeva gniloba (Črna noga)
Bakterijska krompirjeva gniloba, znana tudi kot črna noga, je pogosta bolezen, ki lahko povzroči propad gomoljev. Vir okužbe je navadno okuženo seme. Bakterija lahko v tleh preživi eno leto, zato se bolezen lahko prenese na novo posejan krompir, če je bil posajen na isto mesto. Pogosto nastopi kot sekundarna infekcija gomoljev zaradi okužbe s krompirjevo plesnijo sredi poletja.
- Simptomi v rastni dobi: Znaka okužbe sta rumenenje in venenje krompirjevke. Okužbo je sicer mogoče opaziti že v rastni dobi kot klorozo na listu ter na sami rastlini, ki se ob zemlji obarva črno. Stebla krompirja ne rastejo normalno, sadike so videti zakrnele, z njih pokončno štrlijo togi rumeni listi. Stebla postanejo črna 3 cm pod in nad zemljo. Stebla kot gomolji se spremenijo v temno lepljivo zdrizasto kašo neprijetnega vonja.
- Simptomi na gomoljih: Okoli očes se pri okuženih gomoljih oblikujejo temne pege. Na površini gomoljev se najprej pojavijo majhne upadle črno-rjave nagubane lise na lupini. Kasneje se v sredini gomolja oblikuje votlina s temnimi stenami. Če je v skladišču dovolj vlage, se gomolji ne izsušijo, površina peg pa je pokrita z belim ali modrikastim micelijem glive. Gomolji so mehki in zgnijejo. Pozimi, ko je bolj hladno, bolezen napreduje počasi.
- Preprečevanje:
- Glavno nalogo preprečevanja te bolezni nosijo pridelovalci semenskega krompirja.
- Uporabljajte sveže certificirano seme in ne sadite pregosto.
- Pomembno je upoštevati kolobar in na isto mesto saditi krompir le vsaka 4 leta.
- Okužen krompir je treba izločiti in ga ne shranjevati z namenom sajenja v prihajajočem letu.
- Sadike redno škropimo in jim dodajamo hranila, ki krepijo celične stene, kot so pripravki s sojinimi lectini (npr. Neem tonic) in aminokisline iz rjavih alg Kelp.
Krompirjeva krastavost (Streptomyces scabies)
Krompirjeve kraste se pogosto pojavljajo med postopkom sajenja krompirja, kar ima za posledico zmanjšano pridelavo in vpliva na gospodarske koristi. Pomemben povzročitelj bolezni je krastavost Streptomyces, aktinomiceta iz vrste Streptomyces.
- Etiološka analiza:
- Obstoj patogenov: Tla sama prenašajo bakterije, semenski gomolji pa nosijo bakterije v tleh in se nato razmnožujejo. Klice preživijo skozi obolelo telo in zemljo ter se množijo tudi do deset let.
- pH tal: Bakterije so primerno okolje za preživetje in razmnoževanje, ko je pH vrednost med 6 in 7. Uporaba kemičnih gnojil in povečanje alkalnosti tal v pogojih neprekinjenega sajenja spodbuja razmnoževanje bakterij in zmanjšuje koristne bakterije.
- Sorta: Ko se sorta izboljša, je kožna plast tanjša, zgodnja rast pa je hitra in enostavna za okužbo.
- Neravnovesje hranil: Predvsem posledica nezadostnega odmerka kalcijevega in borovega gnojila, kar privede do slabe rasti krompirja in nizke odpornosti na bolezni.
- Vlaga in zračenje: Umetno zalivanje ali koncentrirano deževje povzroči hitro razmnoževanje ali prenos bakterijskih patogenov. Bakterijski vir ima aerobne lastnosti in se hitro razmnožuje v peščeni ilovici in peščeni zemlji z dobrim zračenjem.
- Viri okužbe: Patogeni, ki gnijo v tleh ali prezimijo na obolelem krompirju, gnojilih, ki prenašajo bakterije, in bolnem krompirju. Patogeni v glavnem okužijo gomolje iz kožnih por in ran.
- Simptomi: Na gomoljih krompirja se najprej pojavijo svetlo rjave majhne vzpone, po širjenju pa oblikujejo velike rjave okrogle ali nepravilne oblike s premerom približno 0,5 cm. Zaradi velikega števila plutovin je zunanja površina hrapava, sredina zgodnjih lezij pa rahlo dvignjena ali štrleča kot krasta. Razlika med prašno in navadno krastavostjo je v prašnosti madežev. Za prašno krastavost je značilen črn droban prah v krastah na kožici krompirja.
- Preprečevanje in zdravljenje:
- Uporabljajte sorte, odporne proti krastam, ali semenski krompir brez bolezni in ne prilagajajte semen z obolelih površin.
- Uporabite več organskega gnojila ali zelenega gnoja in uporabite kisla gnojila za izboljšanje kislosti tal. Vztrajati pri pH tal med 5 in 5,2 za zatiranje bolezni.
- Za več kot 5 let ustavite neprekinjeno pridelavo z zelenjavo cucurbitaceae, stročnic in liliaceae. Krompir se ne sadi na korenovke, kot so listi rdeče pese, pesa, redkev, zelje, korenje in redkev, ki so dovzetni za kraste.
- Za sajenje izberite zemljišča z dobrim zadrževanjem vode, v času rasti gomoljev se držite vlage v tleh in v času nastajanja gomoljev v času suše zalivajte v realnem času. Po delovni uspešnosti je treba bolna in invalidna telesa na terenu takoj odpraviti in skupaj zažgati.
- Za preprečevanje in zdravljenje krast lahko uporabite 0,2% raztopino formalina za namakanje semen 2 uri pred delom. Ali uporabite 100 gramov hidrokinona, dodajte 100 litrov vode, da dobite 0,1% raztopino, semena namakajte 30 minut pred delom in nato vzemite suha na delo.
- V zgodnji fazi bolezni uporabite 65% mankozeb 1000-krat vlažnega prahu ali 72% kmetijski streptomicin 2000-krat, ali neofitocin (1 milijon enot) 5000-krat, ali DT vlažni prah 500-krat tekoč, ali DTM vlažni prah 1000-krat tekoč, ali 50% WP kasugamicin, bakrovega oksiklorida 600-krat tekoča, 77% raztopina kocida WP 600-krat tekoča itd., enkrat na 8-11 dni, nadaljujte s škropljenjem 3-4 krat.
Škodljivci krompirja
Poleg bolezni krompirja, le-tega radi napadejo tudi škodljivci, kot so strune in koloradski hrošč. Več o škodljivcih in kako jih zatreti ali preprečiti, si lahko preberete v specializiranih člankih.
Koloradski krompirjev hrošč v porečju Kolumbije
Vpliv vremena in tal na krompir
Kakšne težave bodo izbruhnile, je v veliki meri odvisno od vremena med rastno sezono. Pomanjkanje hranil in temperaturni šoki prav tako pomembno vplivajo na zdravje rastlin.
- Hladna peščena tla: Bolezen krompirja se najpogosteje pojavi na hladnih peščenih tleh sredi poletja, ko v kratkem času pade izredno veliko padavin, ki shladijo tla. Bolezen napada gomolje in celo korenine.
- Slab kolobar in gnojenje: Za nastanek bolezni so največkrat krivi slab kolobar in preobilno gnojenje z nefermentiranimi organskimi gnojili. Pretirano gnojenje, zlasti z dušikom, povzroči prebujno rast krompirjevke, zakasnitev tvorbe gomoljev in povečuje nevarnost okužbe s krompirjevo plesnijo. Preveč svežega hlevskega gnoja poveča obolevanje za navadno krastavostjo.
- Zbitost tal: Krompir potrebuje globoka, rahla tla, saj le tako lahko razvije ustrezen koreninski splet in lepo oblikovane gomolje. Zbitost tal, ki jo povzročajo deževna obdobja, lahko poslabša rastne razmere.
- Temperaturni šoki in suša: V času, ko so temperature nad 25 °C in je zelo suho, krompir preneha z rastjo in gomolji lahko že utrdijo pokožico. Ko se ohladi in se zemlja po dežju navlaži, rastline ponovno začnejo z debelitvijo gomoljev. Stresne razmere (visoke temperature, suša, temperaturna nihanja) lahko povzročijo različne napake pri tvorbi gomoljev.
Fiziološke napake gomoljev
Stresne razmere, kot so visoke temperature, suša in temperaturna nihanja, lahko povzročijo različne napake pri tvorbi gomoljev, ki zmanjšujejo tržno vrednost krompirja, čeprav so gomolji še vedno užitni.
- Rdečenje ali vijolična barva mesa: Gre za odziv krompirjeve rastline na stresne razmere.
- Rjavenje mesa gomoljev.
- Izraščanje gomoljev iz starejšega gomolja ali ponovna rast gomoljev v eno smer, kar povzroči nepravilne oblike.
- Votlina v sredini gomolja.
- Steklavost gomoljev: Ob prerezu je vidna trda, steklava struktura gomolja.
- Ponovno odganjanje kali: Nekatere sorte se na sušni stres odzovejo tudi tako, da gomolji, ki so bližje površini, po dežju ponovno odganjajo kali.
Gomolji s temi napakami so običajno tudi manj obstojni, lahko hitreje potemnijo ali zgnijejo, zato so najbolj primerni za čim prejšnjo porabo za krmo živalim. Krompir lahko živali (prašiči, prežvekovalci) bolje energetsko izkoristijo, če gomolje pred krmljenjem skuhamo ali obdelamo s paro. Količina surovega krompirja za krmljenje je omejena.
Praktični nasveti za uspešno pridelavo
Za zdrav in bogat pridelek krompirja je ključnega pomena pravilna priprava in oskrba.
Izbira in priprava semenskega krompirja
- Nakup: Izbor sort semenskega krompirja je največji februarja in marca, a z nakupom ne kaže hiteti, če nimamo primerne kleti. Najprimernejša temperatura za skladiščenje je od 4,5 do šest stopinj Celzija ob čim višji zračni vlažnosti, v temi, kar preprečuje nenadzorovano kalitev. Seme mora biti ob nakupu brez kali.
- Nakaljevanje: Gomolje lahko pred saditvijo nakaljujemo. Pri zgodnjih sortah si s tem zagotovimo za približno 14 dni zgodnejši pridelek. Nekatere pozne sorte nakaljujemo, ker imajo počasno začetno rast. Gomolje zložimo v zabojčke v eno, največ dve plasti in postavimo v ne presuh svetel prostor. Svetel zato, da se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob sajenju ne polomijo. Zgodnje sorte navadno nakaljujemo pri temperaturi med 15 in 20 stopinjami Celzija; nakaljevanje pri tej temperaturi traja približno tri tedne. Močni kalčki so ponavadi temne, rdečkaste ali zelene barve, dolgi centimeter in pol. Tanke, razpotegnjene, svetle kali pričajo, da krompir ni bil ustrezno skladiščen, in gomolj izčrpajo.
- Debelina: Seme nekaterih sort je na razpolago v dveh debelinah. Število kalečih se očes pri drobnih gomoljih je za približno 40 odstotkov manjše kot pri debelih, kar pomeni manj pridelka na rastlino. Strokovnjaki rezanje debelejših gomoljev večinoma odsvetujejo, če pa se za to vseeno odločimo, razkužujemo nož in rezno površino krompirja posujemo s sajami.
- Tretirano in netretirano seme: Kupimo lahko tretiran ali netretiran semenski krompir. Gomolji tretiranega so pred skladiščenjem obdelani s fungicidi, sredstvi za preprečevanje skladiščnih bolezni, vendar niso primerni za uživanje. Pri ekološko pridelanem semenskem krompirju uporaba fungicidov pred skladiščenjem ni dovoljena.
Priprava tal in gnojenje
- Prst mora biti globoka, rahla, v njej ne sme zastajati voda.
- Tla na vrtovih so večinoma dobra za krompir, saj vsebujejo dovolj organske snovi.
- Na isto površino ga lahko sadimo le vsako četrto leto (kolobar).
- Z hlevskim gnojem jo pognojimo jeseni (izjemoma spomladi) pred sajenjem krompirja. Primerno je okrog 2,5 kilograma uležanega gnoja na kvadratni meter ali tri kilograme domačega komposta.
- Z razkuževanjem zemlje z Neem cake v spomladanskem času.
Čas in način sajenja
- Čas sajenja: Odločilni sta osušenost in temperatura zemlje. Nakaljeni krompir lahko sadimo, ko je zemlja konstantno ogreta na 8 stopinj Celzija; za nenakaljenega pa je nujnih najmanj 10 stopinj Celzija. Ta čas lahko prehitimo, če zemljo prej ogrejemo s temno prekrivko in gredo po sajenju pokrijemo s kopreno.
- Sajenje: Na vrtovih je najpogostejša napaka pregosto sajenje. Pregosti poganjki pomenijo veliko nevarnost za krompirjevo plesen in gnitje gomoljev. Priporočljiva gostota je od štiri rastline na kvadratni meter pri poznih sortah do pet pri zgodnjih. Medvrstna razdalja naj bo vsaj 65 cm, da imamo dovolj zemlje in prostora, da krompir osujemo. Pri tej medvrstni razdalji torej sadimo gomolje od 30 do 38 cm narazen.
Oskrba
- Krompir okopljemo in rastline osipljemo (naredimo grebene), ko zrastejo 15 do 20 cm visoko.
- Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Za kvadratni meter porabimo od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo 20 do 30 cm v globino.