Kdaj ste si nazadnje privoščili jed iz koruzne moke ali koruznega zdroba? Koruzni žganci so tista domača, preprosta jed, ki diši po otroštvu in babičini kuhinji. Koruza, ki so jo v Evropo prinesli iz Mehike, kjer so jo poznali že pred 7000 leti, danes velja za tretjo najpomembnejšo poljščino na svetu, takoj za rižem in pšenico.
Hranilna vrednost koruze
Koruza velja za hranilno živilo, katerega velika prednost je, da ne obremenjuje telesa s presežki kalorij. Koruzni storž v povprečju vsebuje zgolj 100 kilokalorij (kcal). Poznamo dva tipa koruze, belo in rumeno. Rumena koruza vsebuje beta karoten, ki prispeva k zadovoljevanju potreb po vitaminu A, medtem ko bela koruza tega nima.
Pomembno je vedeti, da v koruzi ne najdemo dveh esencialnih aminokislin, in sicer lizina in triptofana, zato jo je v prehrani dobro kombinirati s stročnicami, saj se tako najbolje zadovoljijo potrebe po beljakovinah. Koruza je tudi dober vir vitaminov B1, B5 in C ter mineralov, kot so kalij, magnezij in fosfor, poleg tega pa vsebuje niacin in folno kislino.
Koruza je prava zakladnica koristnih snovi, saj je bogata z antioksidanti in drugimi fitokemikalijami, kot so lutein, zeaksantin in antocianini. Ti koristijo vidu in preprečujejo razvoj sive mrene. Raziskave so pokazale, da je koruza nepogrešljiva tudi pri varovanju pred delovanjem prostih radikalov, saj vlaknine in druge sestavine ščitijo pred rakom debelega črevesa ter boleznimi srca in ožilja.
Uporaba koruzne moke in zdroba v kuhinji
V prehrani pretežno uporabljamo koruzno moko in koruzni zdrob, slednjega dobimo z mletjem rumene koruze. Koruzna moka je rahlo sladkastega okusa, zato je primerna za pripravo sladic, piškotov in palačink. Pri pripravi koruznega kruha pa jo moramo uporabljati le kot dodatek k drugim mokam, saj koruza ne vsebuje glutena (lepka), zaradi česar bi bil kruh iz čiste koruzne moke preveč zbit in drobljiv.
Tudi škrob ali gustin je dobro poznan v kuhinji. Navadno ga uporabljamo za pripravo finih in gostih omak ter krem, pri katerih ne želimo okusa moke, a želimo povečati zračnost. Pogosto se dodaja tudi biskvitom, ki so zaradi dodatka škroba bolj fini in mehki, saj zmanjšanje vsebnosti glutena spremeni teksturo biskvita.
Priprava tradicionalnih koruznih žgancev
Koruzni žganci so bili na Štajerskem prava delavska jed - nasitni, topli in vedno postreženi s kislo repo, zeljem ali mlekom. Čeprav mnogi mislijo, da je priprava zapletena, je v resnici ključ le v pravilnem razmerju vode in moke ter počasnem kuhanju.
Sestavine
- 350 g koruzne moke
- 800 ml vode
- 2 žlički soli
- 100 g ocvirkov
Postopek priprave
- Koruzno moko hkrati stresemo v slan krop in pokrijemo.
- Po približno 10 minutah, ko dobro prevre, s kuhalnico naredimo luknjo v močnati cmok, da se bolje prekuha.
- Pokrijemo in počasi kuhamo e 30 minut.
- Nato odvečno žgančevko odlijemo, žgance zabelimo s polovico zabele in dobro premešamo.
- Z vilicami žgance nadrobimo v skledo, prelijemo s preostalimi vročimi ocvirki in čim bolj vroče postrežemo.
V SREDIŠČU | Kdaj bo Janša odvrgel ovčji kožuh?
Nasveti za popolne koruzne žgance
- Koruzno moko vedno dodamo v vrelo vodo naenkrat, ne postopoma.
- Žganci so najboljši, če jih kuhamo počasi in ne mešamo preveč.
- Sol dodamo že v krop, saj se moka kasneje ne bo več dobro prepojila.
- Žgance po kuhanju vedno pustimo nekaj minut počivati pod pokrovom.
- Če želimo bolj kremasto teksturo, dodamo žličko masla ali žlico mleka.