Rdeča pesa (lat. Beta vulgaris var. conditiva) je dvoletna zelenjava iz rodu pes (Beta) in družine ščirovk (Amaranthaceae), kamor sodijo tudi amarant, špinača, kvinoja in sladkorna pesa. Znana je tudi pod imeni pesa ali "krvni eliksir mladosti". Ta priljubljena korenovka temno rdeče barve izvira iz Sredozemlja, kjer so jo poznali že v antičnih časih.
Hranilna vrednost in pomen
Rdeča pesa je cenjena zaradi visoke vsebnosti vitaminov in mineralov. Odlikuje jo temno rdeč pigment betacianin, ki je odgovoren za njeno značilno barvo. Pesa je med najsladkejšimi vrstami zelenjave, saj vsebuje več sladkorja kot korenje ali koruza. Poleg tega vsebuje:
- Betain: Hranilo, ki pomaga pri zniževanju ravni holesterola v krvi.
- Železo, kalij, magnezij in fosfor: Zaradi visoke vsebnosti železa je priporočljiva za slabokrvne osebe.
- Vitamini: Bogata je z vitaminom C, nadzemni deli pa so odličen vir vitamina A.
- Elementi v sledovih: Vsebuje bor, kobalt, rubidij, cezij in stroncij.
Antocian, ki se nahaja v listih in gomolju, ima preventivno vlogo pri preprečevanju nastanka tumorjev. Sok rdeče pese je priljubljen zaradi razstrupljevalnih učinkov in sposobnosti povečanja fizične zmogljivosti, saj vsebuje anorganske nitrate, ki se v telesu pretvorijo v dušikov oksid.
Gojenje rdeče pese
Rdeča pesa najbolje uspeva v globokih, strukturiranih tleh, bogatih z organskimi snovmi. Ustrezajo ji nevtralna do rahlo alkalna tla (pH 6,5-7). Pri gojenju je ključna primerna priprava tal, kjer orna plast ne sme presegati 30 cm globine.
Setev in sajenje
Peso sejemo na gredo, ki smo jo predhodno očistili plevela. Medvrstna razdalja naj bo 30 cm, seme pa v jarke sejemo na globino okoli 2 cm. Seme pese je skupek semen, iz katerega lahko vzklije več rastlin, zato je kasnejše redčenje nujno.
| Faza | Čas | Opomba |
|---|---|---|
| Spomladanska setev | Marec-april | Prenese mraz do -4 °C |
| Poletna setev | Konec junija | Potrebno obilno zalivanje |
| Vzgoja sadik | Marec | Presajanje v začetku aprila |
Nega in zaščita
Za uspešen razvoj korenine je nujna stalna vlažnost tal, zlasti v prvih fazah rasti. Čeprav pesa dobro prenaša sušo zaradi globokega koreninskega sistema, jo je v vročih poletjih priporočljivo zalivati dvakrat tedensko. Za zaščito pred uši lahko rastline posujemo s cimetom. Pri kolobarjenju upoštevamo triletni razmik.
Sorte rdeče pese
Izbiro sorte prilagodimo namenu uporabe in času setve:
- Egipčanska pesa: Zgodnja sorta s ploščatim korenom, primerna za dolgoročno skladiščenje.
- Detroit: Zelo razširjena sorta z okroglimi, nežnimi koreni.
- Bikor: Intenzivno rdeča sorta brez belih kolobarjev, odlična za predelavo.
- Red Ace F1: Hibrid, ki uspeva tudi v neugodnih razmerah in suši.
Uporaba v kulinariki
Rdeča pesa je izjemno vsestranska. Uporabljamo jo surovo v solatah, kuhano, dušeno, pečeno ali na žaru. Listi pese so užitni in jih lahko pripravimo podobno kot blitvo. Tradicionalna vzhodnoevropska jed iz pese je boršč. Pri toplotni obdelavi se priporoča kuhanje na pari ali s olupkom, da se ohranijo dragocena hranila in barvila.