Spremljevalno sajenje je negovanje skupnosti rastlin, ki koristijo druga drugi z odvračanjem škodljivcev, izboljšanjem zdravja tal in spodbujanjem opraševanja. Poleg tega, da je naravna metoda zatiranja škodljivcev, krepi zdravje rastlin, spodbuja biotsko raznovrstnost, izboljšuje rodovitnost tal in povečuje izkoristek prostora. Bistveno pa je, da zmanjšuje odvisnost od kemičnih pesticidov in prispeva k bolj zdravemu okolju.
Sodelovanje na vrtu: Katere rastline saditi skupaj in katere ne?
Rastline imajo med seboj različne odnose, ki lahko vplivajo na njihov uspeh na vrtu. Nekatere kombinacije spodbujajo rast in odganjajo škodljivce, medtem ko druge lahko zavirajo razvoj ali privabljajo bolezni.
Sodelovanje med korenjem in drugimi vrtninami
Korenje je občutljivo na toploto, zato se dobro poda k rastlinam, kot je paradižnik, ki mu lahko nudijo senco. Paradižnik proizvaja solanin, ki deluje kot naravni insekticid. To sodelovanje je obojestransko: korenje prezračuje zemljo okoli korenin paradižnika, kar omogoča boljši dostop zraka in vode.
Tudi por in korenje sta dobra spremljevalca. Por odganja korenjevo muho, medtem ko korenje odvrača porove molje in čebulno muho.
Korenjevo muho odganjajo tudi rožmarin, žajbelj in drobnjak. Vendar pa koriander in koper lahko škodujeta korenju, pastinak pa deli enake bolezni in škodljivce kot korenje, zato ju je priporočljivo gojiti narazen.
Korenje dobro uspeva v bližini čebule, saj čebula odganja korenjevo muho. Če čebulček ali šalotko izmenično v vrstah posejemo s korenčkom, se bosta medsebojno varovala pred nezaželenimi škodljivci, kot sta čebulna in korenjeva muha. Ti dve vrtnini se dobro dopolnjujeta, saj si dobro razdelita prostor na gredici in se ne ovirata pri rasti, kar omogoča bolj zdravo rast.
Ko pospravimo čebulček in korenček, lahko na isto gredico v poznem poletju posadimo še špinačo in motovilec. Ta mešani posevek, ki ga mraz ne poškoduje močno, lahko ostane na gredici čez zimo.
Slabi sosedje korenja
Slabi sosedje korenja vključujejo peteršilj, pastinak, rdečo peso in janež.
Sodelovanje med solato in drugimi vrtninami
Med solato posadite meto, da preprečite polže, ki se hranijo z listi solate, ali pa posadite drobnjak in česen, ki odganjata listne uši.
Dobre spremljevalke solate so tudi fižol, rdeča pesa, brokoli, korenje, koruza, grah, redkev in ognjič. Ognjič privablja pikapolonice, ki jedo listne uši, zato je odličen prijatelj mnogim rastlinam.
S peteršiljem pa ima solata pogosto težave, saj peteršilj tvori gosto, grmičasto rastlino, ki lahko izpodriva solato.
Korenje v kuhinji: Recepti in koristi
Korenje je ena najbolj priljubljenih korenovk, ki jo lahko uživamo surovo, v enolončnicah, pečenega, kot prilogo ali celo v sladicah.
Korenje in beta karoten
Korenje je znano po visoki vsebnosti vitamina A, natančneje beta karotena, ki je odgovoren za njegovo oranžno barvo. Beta karoten je pomemben za normalno rast, delovanje imunskega sistema in presnovo železa. Kot otrokom so nam pogosto govorili, da korenje izboljšuje vid in zavira proces staranja. Pripisujejo mu tudi pospeševanje rasti nohtov in las ter skrb za lepo kožo.
Za učinkovito pretvorbo beta karotena v vitamin A v telesu potrebujemo zadostne količine vitamina E. Zato je priporočljivo korenje uživati skupaj z viri vitamina E, kot je deviško olivno olje.
Recept za korenčkovo solato
Ta korenčkova solata, ki jo na spletu promovirajo kot vir retinola, je okusna in enostavna za pripravo. Za pripravo potrebujemo korenček, ki ga z lupilnikom narežemo na tanke trakove, prelijemo s polivko iz deviškega olivnega olja, dodamo pražene pinjole in sezam ter dobro premešamo.
Pred pripravo solate je priporočljivo pripraviti polivko, saj korenje hitro oksidira. Vse sestavine za polivko damo v kozarec ali posodo in dobro pretresemo ali premešamo.
Pražena semena, kot so pinjole in sezam, so priporočljiva, saj praženje uniči fitinsko kislino, ki lahko zavira absorpcijo mikrohranil.
Primer recepta s korenčkom
V srednje veliki ponvi na zmernem ognju segrejemo vodo, v katero smo dodali bel vinski kis, sladkor, semena kumine in koriandra ter zrna črnega popra. Mešanica naj vre 2 do 3 minute, nato jo odstavimo z ognja.
Pečico segrejemo na 200°C. Mlado korenje očistimo, položimo v pekač in pokapamo z oljčnim oljem. Po vrhu potresemo semena kumine in pečemo 20 minut ali dokler se korenje ne zmehča.
Iz kremnega sira oblikujemo kroglice v velikosti kovanca. Odcejeno, okisano in pečeno korenje razporedimo na servirni krožnik in dodamo sirove kroglice.
Gojenje korenja: Od setve do pridelka
Korenje sejemo neposredno na vrtno gredo, saj ne prenaša presajanja. Najprimernejši čas za setev je od konca marca do junija, odvisno od sorte in časa pobiranja. Semena sejemo plitvo v vlažno zemljo, kalitev pa lahko traja do tri tedne, zato je pomembno, da tla ves čas ohranjamo rahlo vlažna.
Setev in redčenje
Ko sadike vzkalijo, jih je treba redčiti, saj pregosta setev preprečuje pravilen razvoj korenja. Korenje sejemo zelo na gosto. Na gredo širine 75 cm sejemo v 6 vrst, na gredo širine 100 cm pa v 8 vrst. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm, ki jih izdatno zalijemo.
Po setvi jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Celotno površino pohodimo, da semena dobijo stik z zemljo. Za enakomerno vlažnost, ki pripomore k boljši kalitvi, lahko setev pokrijemo s kartonom, papirjem, juto ali lesenimi deskami.
Pri zgodnjih setvah po odstranitvi pokrivala odstranimo tudi vrtno kopreno. Goste setve korenja redčimo še enkrat, ko je njegovo listje visoko med 10 in 15 cm.
Zaščita in gnojenje
Korenje ne potrebuje veliko prostora in ne potrebuje zastirke s poletnimi zastirkami, saj s svojo gosto rastjo sam senči tla pred pregrevanjem.
Korenjejeva muha v maju predstavlja največjo težavo, saj njena ličinka lahko prevrta koren. Ena od rešitev je mešana zasaditev s čebulo, ki ščiti korenje pred korenjevo muho. Obratno, korenjevo listje ščiti čebulo pred čebulno muho.
Pridelava in skladiščenje
Ključnega pomena za uspešno pridelavo korenja je kalitev. Ker kaljivost upada pri semenu, starejšem od dveh let, vedno sejemo čim bolj sveže seme.
Prvi pridelek lahko pričakujemo v začetku maja, ko so mladi korenčki debeli. S pobiranjem redčimo zasaditev, kar omogoča drugim rastlinam več prostora za rast. Z dvema setvama imamo svež pridelek od maja do novembra.
Pravilno skladiščeno korenje lahko počaka v hladilniku več tednov ali pa se čez zimo skladišči v kleti. Korenje je prilagojeno za prezimovanje na prostem, vendar je pozimi lahko tarča voluharja.