Ješprenj je oluščeni in obdelani ječmen, ki se uporablja kot osnova za številne jedi. Značilen je po svoji rahlo oreščkasti aromi in prijetni, rahlo žvečljivi teksturi. Ječmen, iz katerega dobimo ješprenj, je ena prvih gojenih rastlin in je bil pomemben del prehrane že pri starih Egipčanih, Rimljanih in Grkih.
V zadnjih letih se ješprenj vrača v sodobno kuhinjo kot alternativa drugim žitom. Njegova hranilna vrednost in vsestranskost sta ga postavili ob bok kvinoji, bulgurju in rjavi riži. Če iščete živilo, ki vas bo nasitilo, obenem pa poskrbelo za vaše zdravje, je ješprenj odlična izbira. Ješprenj ni le del slovenske kulinarične dediščine, temveč tudi odlično živilo za uravnoteženo prehrano. Njegova enostavna priprava, bogata hranilna vrednost in vsestranska uporaba ga naredijo nepogrešljivega v vsaki kuhinji.
Kaj je ješprenj in kako ga pripraviti?
Marsikdo, ki kupuje ješprenj in kuha ričet, ne ve, da je to pravzaprav kaša, ki jo dobijo z luščenjem ječmena. V trgovinah najdemo še ješprenjček, ki je zelo droben ješprenj. Kot pri preostalih žitih pa tudi iz ječmena pripravljajo kosmiče in meljejo moko, ki jo peki dodajajo pšenični pri pripravi kruha in drugih mlevskih izdelkov. Ječmenova moka bo kruhu dala specifičen okus in nekoliko temno barvo, takšnega pečejo predvsem v predelih severne Evrope.
Ješprenj pred kuhanjem namakamo v hladni vodi nekaj ur, lahko tudi čez noč. Preden ga namočimo, ga dobro speremo pod tekočo vodo, potem pa ga kuhamo kar v vodi, v kateri se je namakal. Kuhamo ga v jedeh ali samega in ga potem uporabimo kot dodatek juham, enolončnicam, omakam. Hladnega (in dobro odcejenega) ga lahko stresemo na solato.
Ohlajenega in odcejenega spravimo v dobro zaprte posode in v hladilnik, kjer ga lahko hranimo en teden.
Sestavljeni recepti z ješprenjem
V ponvi pripravimo osnovo: na maščobi prepražimo poljubno zelenjavo, gobe, na koščke narezano meso, slanino, kar imamo pač pri roki, in zmešamo z ustrezno količino kuhanega ješprenja. Dodamo zelišča in začimbe, po potrebi solimo, premešamo in na majhnem ognju segrejemo. Če želimo, da bo jed bolj sočna, dodamo žlico ali dve paradižnikove omake. Na koncu potresemo s sveže sesekljanim peteršiljem, lahko tudi naribanim parmezanom, in ponudimo.
Hranilna vrednost in zdravilne lastnosti ješprenja
Čeprav je bil v zadnjih letih ali desetletjih nekoliko odrinjen na rob, ješprenj spet dobiva prostor v prehrani, ki mu zaradi izjemnih prehrambnih in zdravilnih lastnosti vsekakor pripada. Ječmen je med drugim bogat z beljakovinami in vlakninami, vsebuje kalcij, za primerjavo, kar enajstkrat več kot kravje mleko, vitamine C, E in vitamine skupine B, med minerali omenimo kalij, železo, magnezij, cink in baker, zato ga je priporočljivo uvrstiti na jedilnik, bodisi v zrnju bodisi kot kašo.
Ječmen se sicer uporablja tudi pri pripravi alkoholnih pijač, na primer v proizvodnji piva in viskija. Uporablja se za pripravo slada in kvasa, pražen pa za nadomestek kave.
Malokdo pozna zgodovinsko dejstvo, da je ječmen, ki ga v našem času mnogi ne marajo, v starih časih ljudje poznali pod imenom "biser" in so ga pripravljali le v bogatih hišah. Ta kontrast okusov je razložen zelo preprosto: ko smo bili nasičeni z ječmenovo kašo v gostinskih obratih, tovarniških in vojaških menzah, kjer se naključno kuha, smo dobili izkrivljeno predstavo tako o žitu kot o njegovem resnično nenadomestljivem učinku na človeško telo. In ni naključje, da večina moških povezuje vojsko z bisernim ječmenom. Ječmenova kaša je vključena v vsakodnevno prehrano vojakov, saj je dokazano, da resnično daje moč, blagodejno vpliva na pozornost in duševne sposobnosti človeka. Poleg tega ječmenova zrna krepijo telo kot celoto, saj so bogata z različnimi vitamini (A, B, PP, E in drugi), mikro in makro elementi. Od slednjih v žitih prevladuje fosfor. Vlakna, ki jih vsebuje izdelek, ugodno vplivajo na delovanje prebavil. Izkazalo se je, da zaradi prevladujočih stereotipov o "neokusnem bisernem ječmenu" naše telo prikrajšamo za izdelek, ki je zanj resnično dragocen.
Ješprenj kot polnozrnato žito
V primerjavi z ječmenom, ki se uvršča med polnozrnata žita, ima ješprenj kot predelano žito manj hranil. V procesu obdelave se žitnim zrnom namreč odstrani zunanji del, kjer je večina vlaknin, vitaminov in mineralov, ter tako ostane le notranji del, ki ga večinoma sestavljata škrob in proteini. Bolj zdravo je torej poseči po polnozrnatem žitu, a če so vam po okusu bolj všeč predelana oziroma rafinirana žita, je ješprenj vsekakor najboljša izbira. Ječmen ima namreč v primerjavi z ostalimi žiti veliko vlaknin, vitaminov in mineralov tudi v notranjem delu zrna, zato lahko rečemo, da je ješprenj malo bolj zdrav kot ostala predelana žita.
Strokovnjaki priporočajo, da vsak dan zaužijemo tri porcije polnozrnatih živil. Svetujejo še, da predelana žita, ko le lahko, zamenjamo z nepredelanimi oziroma čim manj predelanimi. Toda če boste denimo pripravljali ričet, ni nič narobe, če ga pripravite z ješprenjem. Ta sicer ni tako zdrav kot ječmen, a še vedno vsebuje velik del njegovih zdravih hranil in je vsekakor veliko bolj zdrava izbira kot marsikatero drugo živilo. Pomembno je poudariti, da se vedno držite celotnega žita in ne rafiniranega ali predelanega. Vendar je tudi pomembno znati, da žito ohranja svojo polno hranljivost in vitalno energijo prvih 24 ur, potem pa izgublja hranilne sestavine, vitalno energijo in tudi okus.
Koristi ječmena za zdravje
- Odličen za prebavo: Ker vsebuje netopne vlaknine, spada med živila, ki izboljšujejo proces prebavljanja v telesu. Takšna živila bi morali v prehrano vključiti vsak dan. Ječmen bo pomagal tudi tistim, ki že imajo težave s prebavo.
- Odličen za srce: Živila lahko vsebujejo topne in netopne vlaknine, ječmen pa vsebuje obe vrsti. Med topnimi vsebuje beta-glukane, ki nam koristijo tako, da znižujejo raven krvnega holesterola, poleg tega pa tudi povzročijo, da se glukoza iz obroka počasneje absorbira v kri. S tem znižujejo glikemično obremenitev obroka. Preprečijo, da bi se krvni sladkor prehitro zvišal, kar je škodljivo. Zato je ječmen dobro živilo za sladkorne bolnike, hkrati pa predstavlja tudi preventivo pred pojavom sladkorne bolezni tipa dva. Ta diagnoza je lahko zelo nevarna za srce in velja za največji dejavnik tveganja za težave s srcem. Niso pa le vlaknine tiste, ki blagodejno vplivajo na srce. Pomagajo tudi antioksidanti lignani in mineral selen, ki ravno tako lahko deluje antioksidantno. Študije so denimo odkrile povezavo med prenizko količino selena v krvi in povečanim tveganjem za koronarno srčno bolezen.
- Odličen za zdravo težo: Prej omenjene vlaknine beta-glukani, ki jih ječmen vsebuje, povzročijo, da smo prej siti. Strokovnjaki poleg tega tudi predvidevajo, da lahko vsa polnozrnata žita pozitivno vplivajo na naše hormonsko ravnovesje, s tem pa tudi na hormone, ki vplivajo na naš občutek sitosti in lakote. Kljub temu, da to na žalost še ni povsem dokazano, velja, da so polnozrnata žita zdrava živila, s katerimi se težko prenajemo.
Različne metode kuhanja ješprenja
Ješprenj je vsestransko živilo, ki ga lahko pripravimo na različne načine. Poleg tradicionalne priprave v ponvi, ga lahko kuhamo v pečici, mikrovalovni pečici ali počasnem kuhalniku.
Kuhanje v pečici in loncih
Ječmenove jedi lahko kuhamo tako v ponvi kot v loncih s pomočjo pečice. Kuhanje ječmenove kaše v lončkih lahko imenujemo najstarejši način, kjer se kaša verjetno izkaže za najbolj dišečo in okusno. Nekoč so takšno jed lahko uživali le v vaških hišah, kjer je bila ruska peč. Danes lahko vsakdo razvaja svojo družino z bisernim ječmenom v loncu, saj sodobne pečice v ničemer niso slabše od ruske peči. Razen če se bo treba naučiti upoštevati stopnjo pripravljenosti jedi s temperaturnim režimom. Če je kaša skoraj pripravljena, je treba temperaturo znatno znižati, da lahko vse skupaj vre, dokler ni popolnoma kuhano. V nasprotnem primeru bomo na vrhu dobili napol kuhana žita, na dnu lonca pa se bo začelo žgati. Poleg tega ni priporočljivo kuhati kaše z mlekom v pečici, saj lahko ta izdelek precej hitro zagori. Najboljša možnost za kuhanje v lončkih je ječmen z mesom in zelenjavo. Da se žito ne začne hitro žgati, na dno lonca damo meso in zelenjavo, na katere stresemo predhodno namočeno žito in zalijemo z vodo, da za tri centimetre prekrije ječmen. Lonci, tako kot večina izdelkov, kuhanih v pečici, se vanj postavijo šele, ko se segrejejo na 180-200 stopinj, kar zagotavlja enakomernost kuhanja.
Kuhanje v mikrovalovni pečici
Kuhanje ječmenove kaše v mikrovalovni pečici lahko bistveno prihrani čas na splošno, porabljen za namakanje in kuhanje. Če upoštevate vsa priporočila po korakih, potem kuhanje traja približno 15-17 ur. Mikrovalovna pečica z visoko močjo vam bo omogočila kuhanje iste kaše v 30-40 minutah. Torej je namakanje v tem primeru zaželeno, ni pa nujno. Da kaša ni preveč lepljiva, je dovolj, da jo večkrat speremo v tekoči vodi. Izpirajte, dokler iz cedila ne priteče bistra voda. Poleg tega naprava mikrovalovne pečice omogoča kuhanje ječmena različne konsistence: od drobljivega do viskoznega. Glavna stvar je kuhati dobro oprana žita v stekleni posodi, pokriti s pokrovom. In še en odtenek, ki vam omogoča znatno zmanjšanje časa kuhanja: preden žito pošljete v mikrovalovno pečico, ga je treba preliti z vrelo vodo ali vročim mlekom. Če želite gostejše, vzemite manjše tekočine in obratno. Pripravljamo v dveh fazah. Prvič ga pošljemo v pečico za dvajset minut, nato pa vzamemo ponev, da zmešamo kašo in ji dodamo olje.
Cvrtje žit v ponvi
Ljubitelji ječmena so se domislili takšne metode kuhanja, kot je cvrtje žit v ponvi. Postopek kuhanja traja le uro in pol, dodatne manipulacije z namakanjem pa sploh niso potrebne. Posebnost kuhanja je, da cvremo suha žita. Seveda ga je treba sprati, potem pa ječmen pošljemo 10-15 minut, da se posuši. Če želite to narediti, je dovolj, da ječmen položite v tankem sloju na vafeljsko brisačo. Ko se žito posuši, ga pošljemo v vročo in naoljeno ponev in pražimo približno 2 minuti. V tem času postane rjavkasta in pridobi okus po orehih. Nato zalijemo z vodo in dušimo na majhnem ognju, dokler ni kuhano.
Kuhanje v počasnem kuhalniku
Ko se odločite za kuhanje ječmenove kaše v počasnem kuhalniku, morate razumeti, da tukaj ne morete brez namakanja, saj žita zahtevajo dolgo kuhanje, sama pečica pa tega načeloma ne pomeni. Zato boste morali žitarice kuhati na pari vsaj minimalno časa. Hitro kuhanje v pari zahteva vrelo vodo. Izberemo funkcijo »Kaša«, ki mimogrede ni na voljo pri nekaterih modelih mikrovalovnih pečic. Če je to vaša možnost, potem vam bodo funkcije, kot so Ajda, Riž in tako naprej, popolnoma ustrezale. Ko se odločite za potrebno funkcijo, napolnite že parjeno žito z vodo ali mlekom (razmerja so navedena zgoraj) in nastavite čas, ki naj bo najmanj dvajset minut. Niti ne poskušajte nastaviti daljšega časovnega obdobja, v upanju, kot pravijo, da boste ječmen kuhali "z enim klikom". Če vam nekatere naprave omogočajo ročno nastavitev potrebnega časa, potem ječmen ne bo enakomerno kuhan z vseh strani. Zato, da ne bi bili razočarani, najprej zdržimo dvajset minut, potrebnih za kuhanje na pari, nato pa bodočo kašo napolnimo z vsem potrebnim (mleko, maslo, sol itd.) in izmenjujemo "Gašenje" s "Kuhanjem".
Namesto kupljene šunke naredim šunko v kozarcih! Veliko boljše kot iz trgovine
Recepti in nasveti za pripravo ješprenja
Solata "Turistični zajtrk"
Za pripravo boste potrebovali kozarec bisernega ječmena (ki ga je treba najprej skuhati v skladu z vsemi zgoraj navedenimi pravili) in kozarec sončničnega olja. Kupimo pet kilogramov čebule in korenja. Poleg tega boste potrebovali kilogram bolgarske paprike. In za preliv boste potrebovali 1 žlico soli, četrtino skodelice sladkorja in čajno žličko 70% kisa. V ponev vlijemo olje in kozarec vode, v dobljeni tekočini približno 10 minut dušimo narezano korenje in čebulo. Nato dodamo sladko papriko in dušimo na majhnem ognju še 15 minut, nato dodamo ješprenj in pustimo na majhnem ognju 10 minut, nato dodamo začimbe in pustimo 5 minut, da se raztopijo.
Ješprenj kot priloga
Ješprenj je dober kot priloga k mesnim, ribjim in zelenjavnim jedem. Ne bojte se eksperimentirati. Za začetek lahko poskusite zamenjati riž z bisernim ječmenom, na primer v pitah.
Priprava ješprenja za solate
Kuhani ješprenj popije vodo in se tudi zgosti, tako da ga lahko uporabimo za pripravo različnih obrokov, pri katerih ješprenj potrebujemo. Za pripravo solat pa je priporočljivo, da kuhan ješprenj splaknemo pod hladno vodo in s tem izperemo sluzasti del, ki nastane pri kuhanju.
Namakanje ješprenja: Vprašanja in odgovori
Obstaja vprašanje, ali se ješprenj mora pred kuhanjem namakati celo noč ali pa ga je mogoče kar skuhati in ga potem malo dlje kuhati. Izkušnje gospodinj kažejo, da je namakanje priporočljivo.
- Jaz ješprenj zvečer namočim v hladni vodi, tako da se čez noč dobro napne.
- Jaz ga nikoli ne namakam.
- Mama mi je povedala, da obstajata dve vrsti ješprenja: ješprenj in ješrenjček. Prvega je skoraj potrebno namakati, drugega pa absolutno ne. Ješrenjček ima pobrane luščine in se zato prej skuha, pa tudi po okusu je bolj mehak.
- Tudi jaz imam navado, da prej ješprejn in tudi fižol namočim zvečer, nato pa naslednji dan skuham.
Pomembno je vedeti: Če so zrna slabo oprana, jih tako imenovana pasta ne bo pustila. Pasta je lepilu podobna snov, zaradi katere se ječmenova hrana izkaže za viskozno in grdega videza. Ker ima biserni ječmen precej velika zrna, jih je treba dobro sprati s tekočo vodo s pomočjo cedila. Na samem začetku pranja izkušene gospodinje priporočajo uporabo tople vode, da se bolje sperejo prah in umazanija, ki nastanejo med proizvodnimi fazami žit. Ko voda za pranje preneha biti penasta, lahko začnete namakati biserni ječmen, ki se izvaja samo s hladno vodo ali jogurtom. Jogurt lahko za razliko od hladne vode da kosmičem subtilen, rahlo mlečni okus, voda pa ostane nevtralna. Da bi dosegli želeni učinek namakanja: izpiranje lepila podobne snovi, je treba vzdrževati stroga razmerja, to je, da za en kozarec žit vedno vzamemo liter zgoraj navedene tekočine (vode ali jogurta).
Če žito ni bilo namočeno, ga lahko prelijemo z vrelo vodo za vsaj eno uro. Po tem bo kuhanje zahtevalo skoraj tri kozarce vode, vodo z žitaricami zavrite in kuhajte na majhnem ognju približno eno uro.
Ješprenj ali ješmen?
Ješprenj pridobimo iz žita, ki ga poznamo pod imenom ječmen, ki uspeva v različnih podnebnih razmerah. Ko zrna ječmena oluščimo, zrno spremeni ime in postane ješprenj, ki ga uporabljamo v kulinariki.
Ječmenov zdrob je cela olupljena in polirana ječmenova zrna. Glede na dolžino in obliko zrn ima svojo oznako, ki mora biti obvezno označena na embalaži. Na številkah ena in dve prodajajo žita, kjer so velika zrna podolgovate oblike, na številkah tri, štiri in pet pa žita z majhnimi in bolj okroglimi zrni (nižja kot je v tem primeru številka, manjša so zrna).
Če govorimo o embalaži, je ječmen pakiran v plastične vrečke ali kartonske škatle. Opozoriti je treba, da v škatlah so žita shranjena dlje in za razliko od vrečk se v njih ne nabira kondenzat. Barva žita vas ne sme prestrašiti, saj ima lahko ječmen različne odtenke: od svetlo rumene do rjavkasto-zelenkaste.
Pomembno je razumeti, da zdrobljen ječmen, ki mu pravimo »ječmenov zdrob«, nima nobene zveze z bisernim ječmenom, razen dejstva, da je narejen tudi iz ječmena.