Zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah se v zadnjih letih povečuje, hkrati pa se spreminja tudi zakonodaja. Dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča začetek podjetniške poti in pridobivanje dodatnega dohodka. Poleg osnovne dejavnosti lahko kmetije opravljajo več vrst dopolnilnih dejavnosti, kar prispeva k boljši rabi proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije.
Pravni Okvir in Opredelitev Dopolnilne Dejavnosti
Temeljne določbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji urejuje Zakon o kmetijstvu (Zkme-1, Uradni list RS, št. 45/08 in nadaljnje spremembe), podrobnejše določbe o vrstah dopolnilnih dejavnosti, obsegu posamezne dejavnosti in pogojih za njihovo izvajanje pa so predpisane z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015, 36/2018, 151/2022, 4/2025 in 100/2025 - Zkme-2).
Opredelitev Kmetijske Dejavnosti in Kmetije
V skladu z Zakonom o kmetijstvu je kmetijska dejavnost gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev. Sem spadajo dejavnosti, navedene pod "01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin", "01.2 Gojenje trajnih nasadov", "01.3 Razmnoževanje rastlin", "01.4 Živinoreja", "01.5 Mešano kmetijstvo" in "01.06 Storitve za kmetijsko proizvodnjo in priprava pridelkov" v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti.
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo.
Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Člani kmetije so fizične osebe, starejše od 15 let, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča. Lastniki oziroma solastniki kmetije določijo nosilca kmetije in njegovega namestnika ter o tem obvestijo pristojni organ za vodenje Registra kmetijskih gospodarstev (RKG). Fizična oseba postane nosilec ali njegov namestnik z dnem vpisa v RKG.
Kmetijski pridelki so živalski in rastlinski pridelki ter proizvodi prve stopnje predelave teh pridelkov.
Kaj je Dopolnilna Dejavnost na Kmetiji?
Zakon o kmetijstvu opredeljuje dopolnilno dejavnost na kmetiji kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezano dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji.
Pogoji za Opravljanje Dopolnilne Dejavnosti na Kmetiji
Nosilec Dejavnosti in Soglasja
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. To je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za isto vrsto dopolnilne dejavnosti se lahko na kmetiji določi samo en nosilec dopolnilne dejavnosti.
Če je nosilec dopolnilne dejavnosti član kmetije, na kateri se bo opravljala dopolnilna dejavnost, mora k vlogi priložiti soglasje nosilca kmetije, da lahko na kmetiji opravlja navedene dopolnilne dejavnosti. Poleg nosilca dopolnilne dejavnosti lahko dejavnost izvajajo tudi nosilec kmetije, člani kmetije, zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, in osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno.
Minimalne Zahteve za Kmetijo
- Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v uporabi najmanj 1 hektar primerljivih kmetijskih površin (PKP).
- Izjema so dejavnosti, povezane s čebelarstvom, kjer je pogoj najmanj 10 čebeljih družin, vpisanih v register čebelnjakov.
- Za dopolnilne dejavnosti predelave gozdnih sadežev, predelave gozdnih lesnih sortimentov (razen izdelave enostavnih izdelkov iz lesa) ali proizvodnje in prodaje energije iz lesne biomase, morajo imeti člani kmetije poleg 1 ha PKP še dodatnih 6 ha gozda.
- Za izdelavo enostavnih izdelkov iz lesa, domače suhorobarske galanterije in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine je potrebnih 2 ha gozda.
- Kmetija, ki se ukvarja s predelavo zelišč ali proizvodnjo eteričnih olj, mora imeti najmanj 0,02 ha površin z zelišči.
- Za nekatere dejavnosti, kot so svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic ali tečajev, usposabljanje na kmetiji ter svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in eteričnih olj, mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti določeno izobrazbo.
- Pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti je lahko tudi odločba o pravici do sredstev iz podukrepa podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti iz Programa razvoja podeželja 2014-2020.
Omejitve Dovoljenega Obsega
- Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ta dohodek ne sme presegati petih povprečnih letnih plač.
- Najvišji dovoljeni obseg delovnih ur je do 1.000 ur v koledarskem letu na polnoletnega člana kmetije.
- Dopolnilna dejavnost se lahko opravlja sezonsko oziroma le določen čas v letu, in sicer največ 6 mesecev neprekinjeno. V tem časovnem obdobju morajo biti prodani tudi vsi izdelki.
- Lokacija opravljanja dopolnilne dejavnosti predelave je naslov kmetije, nosilca kmetije, ali drug registriran obrat. Dopolnilne dejavnosti, kot so oglarstvo, domače tesarstvo, apnenčarstvo, krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, podkovno kovaštvo ter nabiranje smole, se lahko opravljajo na lokalnem trgu.
- Posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti se ne sme opravljati, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost.
Vrste Dopolnilnih Dejavnosti s Poudarkom na Mlevskih Izdelkih
Vrst dopolnilnih dejavnosti je veliko in so podrobno zapisane v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki določa tudi morebitne dodatne pogoje in omejitve za posamezne dejavnosti. Glavne vrste so:
- Predelava primarnih kmetijskih pridelkov: Sem spadajo dejavnosti kot so proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov, peka kruha, potic, peciva in slaščic, proizvodnja testenin, proizvodnja rastlinskega olja, predelava semen oljnih rastlin, predelava in konzerviranje krompirja, proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov, predelava mleka, predelava zelišč, proizvodnja žganih pijač in mnoge druge.
- Predelava gozdnih lesnih sortimentov: Vključuje izdelavo lesene embalaže, enostavnih izdelkov iz lesa, drv ali sekancev.
- Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij: Sem spada prodaja na kmetiji, prodaja od vrat do vrat, prodaja na lokalnem trgu, trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom ter prodaja na drobno po pošti in internetu.
- Vzreja in predelava vodnih organizmov.
- Turizem na kmetiji (gostinska dejavnost): Sem spadajo turistične kmetije z nastanitvijo (apartmaji, prostor za kampiranje, senik, čebelnjak ipd.), izletniške kmetije, vinotoči in osmice.
- Turizem na kmetiji (negostinska dejavnost): Vključuje prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji, ježo živali, oddajanje površin za piknike.
- Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki: Na primer lončarstvo, tkalstvo, izdelovanje klekljanih čipk, oglarstvo, izdelki iz čebeljega voska, domače tesarstvo, mizarstvo, predelava zelišč na tradicionalen način, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom.
- Predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov: Vključuje zbiranje in kompostiranje organskih snovi, proizvodnjo in prodajo energije iz lesne biomase, proizvodnjo in prodajo gnoja, gnojevke in gnojnice ter rastlinskega substrata.
- Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela: Sem spadajo dela s traktorjem, spravilo lesa iz gozda, prevoz mleka, živali, predelava mesa, mletje žit, predelava in konzerviranje sadja.
- Svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo: Vključuje svetovanje o kmetovanju, organiziranje delavnic ali tečajev ter prikaz del.
- Socialno varstvo: Celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil, ter dnevne oblike bivanja za te osebe.
Zahtevani Delež Lastnih Surovin
Kmetija mora pridelati najmanj 50 % lastnih surovin, do 50 % surovin pa lahko dokupi z drugih kmetij. Za določene dopolnilne dejavnosti se ne zahteva zagotovitve lastnih surovin. Kot lastni izdelek se šteje tudi izdelek, narejen iz lastnih surovin, predelanih na drugi kmetiji, ki ima registrirano dopolnilno dejavnost.
- Za predelavo gozdnih lesnih sortimentov morajo lastne surovine obsegati najmanj 20 % potrebnih surovin, do 80 % surovin pa se lahko dokupi od drugih lastnikov gozdov na lokalnem trgu. Dovoljen je tudi nakup dodatnega pritrdilnega materiala.
- Delež prodanih lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov mora znašati najmanj 30 % celotne prodaje v okviru dopolnilne dejavnosti, do 70 % pa je lahko z drugih kmetij.
- Za določene dopolnilne dejavnosti (npr. turizem na kmetiji) mora kmetija zagotoviti najmanj 50 % lastnih surovin (na gorskem območju 40 %). Do 25 % vrednosti ponudbe (na gorskem območju 35 %) lahko kmetija zagotovi z dokupom surovin, pridelanih ali predelanih na drugih kmetijah z lokalnega trga. Do 25 % vrednosti ponudbe lahko kmetija dokupi surovine in izdelke v prosti prodaji (trgovina).
- Pri prehrani mora kmetija zagotoviti najmanj 30 % vrednosti lastnih surovin. Do 20 % vrednosti prehrane lahko kmetija zagotovi z dokupom surovin, pridelanih na drugih kmetijah z lokalnega trga ali predelanih na drugih kmetijah z dopolnilno dejavnostjo predelave.
- Poreklo surovin mora biti označeno na vidnem mestu ponudbe, nosilec dopolnilne dejavnosti pa dokazuje količine, vrednost in poreklo surovin.
- V primeru večjega izpada letine oziroma prireje (zmanjšanje za 30 % ali več) zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev, se upošteva 50 % navedenih vrednosti, ki jih mora kmetija zagotoviti iz lastne pridelave oziroma prireje.
Za izdelke, ki so predelani na kmetiji in se nudijo ter prodajajo izključno gostom v okviru teh dopolnilnih dejavnosti, ni treba pridobiti dovoljenja za opravljanje dopolnilnih dejavnosti predelave primarnih kmetijskih pridelkov ter vzreje in predelave vodnih organizmov.
Varnost in Kakovost Živil, Posebej Mlevskih Izdelkov
Splošne Zahteve za Varnost Živil
Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika; nevarna živila se ne smejo dajati v promet. Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je ključen celosten pristop, ki upošteva celotno živilsko verigo, od njive do mize. Vsak člen v verigi mora biti definiran, nadzorovan in obvladovan.
Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah sistema HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Points) v skladu s predpisi.
Higienično-Tehnični Pogoji
Potrebno je upoštevati smernice HACCP in zagotoviti ustrezno število umivalnikov, ki so primerno nameščeni in določeni za umivanje rok. Umivalniki morajo biti opremljeni s tekočo vročo in hladno vodo ter sredstvi za umivanje in higienično sušenje rok. Kadar je to potrebno, morajo biti korita za pranje živil ločena od umivalnikov za umivanje rok. Priporočljivo je označevanje umivalnikov.
Število garderobnih omaric naj ustreza številu zaposlenih glede na potrebe dejavnosti oziroma program obrata. Priporočajo se dvodelne omarice iz materialov, ki omogočajo učinkovito čiščenje, za ločeno shranjevanje civilnih in delovnih oblačil.
Registracija Obrata in Označevanje
Nosilec dopolnilne dejavnosti, ki je vezana na živila, mora biti vpisan v register obratov, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Nosilec živilske dejavnosti mora pri UVHVVR registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili (razen prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine), najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. Za živilske obrate prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS.
Registracija živilskega obrata se opravi z vložitvijo vloge po pošti ali osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR.
V skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 morajo biti podatki o alergenih navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. jedilni list, pano). Označeni morajo biti na dobro vidnem, jasno čitljivem in neizbrisnem mestu.
Varnost hrane 101 - Pot varnosti hrane od kmetije do mize
Specifične Zahteve za Mlevske Izdelke
Mlevski izdelki lahko vsebujejo največ 15 % vode. Barva, vonj in okus morajo biti značilni za vrsto žita. V prostorih, v katerih se hranijo mlevski izdelki, se ne sme hraniti blaga, ki bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost mlevskih izdelkov.
Določanje Tipa in Razvrščanje
Tip pšeničnih in rženih mlevskih izdelkov se določi glede na količino mineralnih snovi (pepela).
- Pšenični mlevski izdelki so dobljeni z drobljenjem oziroma mletjem navadne pšenice (Triticum aestivum) in durum pšenice (Triticum durum). Pšenična moka in pšenični zdrob se izdelujeta z mletjem endosperma pšenice po odstranitvi otrobov in kalčka.
- Pšenična moka je lahko različnih velikosti delcev (granulacij) in tipov.
- Pšenični zdrob je lahko različnih velikosti delcev, vendar mora vsebovati najmanj 80 % delcev velikosti nad 0,2 mm.
- Pšenični drobljenec je izdelan z drobljenjem zrna po odstranitvi kalčkov.
- Pšenični polnozrnati izdelki (pšenična polnozrnata moka in pšenični polnozrnati drobljenec) so izdelani z mletjem očiščenega celega zrnja.
- Pšenični kalčki so izdelani z izločanjem kalčkov pri mletju pšenice in morajo vsebovati najmanj 25 % beljakovin, računano na suho snov.
- Koruzni drobljenec in koruzni zdrob: Vsebnost maščob pri koruznem drobljencu in koruznem zdrobu je lahko največ 3,0 %.
- Ajdovi mlevski izdelki so dobljeni z mletjem ajde in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot ajdova moka. Ajdova moka lahko vsebuje največ 2,5 % pepela, računano na suho snov, kislinska stopnja pa je lahko največ 4.
- Drugi mlevski izdelki morajo ustrezati minimalni kakovosti, določeni s področnimi predpisi.
Postopek Pridobitve Dovoljenja in Administracija
Vloga in Odločba
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, v kateri je kmetija ali njen večinski del, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti se izda za nedoločen čas. Poseben obrazec za vlogo je na voljo na upravnih enotah ali na spletu.
Pred začetkom opravljanja dejavnosti mora nosilec pridobiti odločbo o dovoljenju za opravljanje dopolnilne dejavnosti.
Registracija pri Drugih Organih
Po prejemu odločbe o registraciji se je treba vpisati še v register dopolnilnih dejavnosti:
- Na Veterinarski upravi za nosilce predelave živil živalskega izvora.
- Na Uradu za varno hrano pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje za predelavo živil rastlinskega izvora.
- Turistične kmetije se morajo vpisati v oba registra in opraviti obvezno kategorizacijo nastanitvenih obratov v skladu z gostinsko zakonodajo.
Nato se je treba priglasiti še na Finančni upravi RS in se odločiti o načinu obdavčitve.
Vodenje Evidenc
Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji določa tudi evidence in dokazila, ki jih mora voditi nosilec. Te evidence niso več predpisane v obliki tabel, zadošča ustrezno vodenje prejetih računov, evidenc o lastnih količinah predelanih surovin in drugih dokazil. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora dokazovati količine in poreklo surovin s prejetimi računi in evidencami o lastnih količinah predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o količinah in poreklu surovin, ki jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka.
Davčni Vidik Dopolnilne Dejavnosti
Dohodnina in Katastrski Dohodek
Opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti spada po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) med dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če se davčna osnova ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost obsega pridelavo, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter evidentirana v zemljiškem katastru. V osnovno kmetijsko dejavnost se ne šteje pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja, grmičevja, vinske trte, hmelja ter okrasnih rastlin. Tudi čebelarstvo, vezano na panje, evidentirane v registru čebelnjakov, se šteje za osnovno kmetijsko dejavnost.
Mali Obseg Predelave
Dohodek od malega obsega prve stopnje predelave lastnih kmetijskih in gozdarskih pridelkov se lahko šteje za dohodek v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, če se člani kmečkega gospodinjstva prostovoljno odločijo in to priglasijo davčnemu organu. Pogoji so:
- Člani kmečkega gospodinjstva poleg predelave lastnih pridelkov v izdelke iz devetega odstavka 69. člena ZDoh-2 ne opravljajo druge dopolnilne dejavnosti, razen predelave rastlinskih odpadkov, proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov, storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter svetovanja in usposabljanja.
- Člani kmečkega gospodinjstva ne ugotavljajo davčne osnove na podlagi dejanskih ali normiranih prihodkov in odhodkov.
- Prihodki od te dejavnosti v davčnem letu pred davčnim letom priglasitve ne presegajo 3.500 evrov.
Vodenje Poslovnih Knjig
- Kmetje, obdavčeni po katastrskem dohodku, ne rabijo voditi poslovnih knjig, razen če so zavezanci za DDV. V tem primeru morajo voditi evidence, ki jih predpisuje Zakon o davku na dodano vrednost.
- Kmetje, ki so se odločili za obdavčitev po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, prav tako ne vodijo poslovnih knjig za namene obdavčitve z dohodnino.
- Kmetje, ki se odločijo za ugotavljanje obdavčljivega dohodka na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, so v skladu s 31. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) dolžni voditi poslovne knjige in evidence. Poslovne knjige se običajno vodijo po načelu dvostavnega knjigovodstva, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi po načelu enostavnega knjigovodstva.
Prodaja in Označevanje Cen
Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelke in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev. Prodaja je lahko končnemu potrošniku doma, na tržnicah, sejmih ali od vrat do vrat.
Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).
Podjetje mora za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost (DDV), če je podjetje zavezanec za DDV. Cena storitve je označena v evrih (EUR). V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje mora upoštevati označeno ceno.
Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave. Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve v neposredni soseščini. Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm. Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.
tags: #kmetija #dopolnilna #dejavnost #moka