Kitajsko zelje (lat. Brassica rapa var. pekinensis) je ena bolj eksotičnih vrst, ki izhaja iz družine kapusnic (Brassicaceae) oz. križnic (Cruciferae), kamor sodijo tudi brokoli, cvetača in listnati ohrovt. Družina Brassicaceae vključuje številne komercialno pomembne vrste, ki se že stoletja uporabljajo na različne načine, od živalske krme do prehrane ljudi v svežih, konzerviranih ali predelanih oblikah.
Botanične značilnosti in razvrstitev
V družini kapusnic najdemo 338 različnih rodov, katerih vrste so razširjene po vsem svetu, razen na Antarktiki. Najpomembnejše vrste iz rodu Brassica so B. oleracea, B. rapa, B. napus, B. nigra, B. carinata in B. juncea. Sorte vrste Brassica rapa poleg kitajskega zelja vključujejo tudi repo, oljno in krmno ogrščico ter Pak-Choi.
Na splošno kitajske kapusnice delimo v dve veliki skupini:
- Skupina Pekinensis: Značilnost te skupine, kamor spada kitajsko zelje (angl. napa cabbage), so široki zeleni listi z belimi peclji, ki so tesno zaviti in tvorijo kompaktno glavico.
- Skupina Chinensis: Druga velika skupina kitajskih kapusnic.
Kitajsko zelje je enoletna rastlina, ki ima podolgovato glavo temno zelene, rumene ali bledo rumene barve in tehta od 1 do 3 kg. Videz lista je naguban, njegova dolžina pa doseže do 35 cm. Cvetovi so rumeni in križno razporejeni, kar je značilno za skupino križnic, vendar jih na polju redko opazimo, saj rastlino pobiramo v vegetativnem obdobju.
Pogoji za uspešno gojenje
Gojenje kitajskega zelja je hvaležno, saj ima razmeroma kratko rastno dobo. Za rastlino je idealna pH vrednost tal med 6,5 in 7, pri bolj kislih tleh (pod pH 6) pa je priporočljiva kalcifikacija. Najbolj mu ustrezajo globoka tla, polna humusa, ki dobro zadržujejo vlago.
Temperatura in svetloba
Temperatura, ki rastlini najbolj ustreza za vegetativno rast, je med 12 °C in 22 °C. Kitajsko zelje kratkotrajno prenese temperature pod ničlo, dlje časa pa ne prenese temperatur pod -5 °C. Pri temperaturah nad 28 °C ga je potrebno zasenčiti. Rastlina potrebuje tudi veliko svetlobe, da razvije široke liste in oblikuje glavo.
Namakanje in oskrba
Kitajsko zelje vso rastno dobo potrebuje veliko vode, še posebej v avgustu in septembru. Priporočljivo namakanje je enkrat tedensko z 20-25 mm vode. Okoli rastlin je priporočljivo položiti zastirko, ki zmanjša rast plevela in dlje časa v tleh zadržuje vlago.
Tehnologija pridelave
Kitajsko zelje lahko gojimo večkrat v sezoni, saj ga lahko uporabimo kot predhodno kulturo ali kot naknadni posevek. Setev izvajamo neposredno na njivo ali preko sadik.
| Faza | Čas setve/presajanja |
|---|---|
| Zelo zgodnje sorte | Februar (setev na prostem) |
| Zgodnje sorte | April (setev na prostem) |
| Pozne sorte | Julij - avgust |
Pri gojenju sadik naj imajo rastline pred presajanjem na prosto 4-5 listov. Na sredozemskem območju presadimo sadike v prvi polovici aprila, v notranjosti države pa konec aprila. V tem obdobju zaradi nevarnosti pozebe nasad pokrijemo z agrotekstilom ali perforirano PE folijo.
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Kitajsko zelje je dovzetno za številne bolezni in škodljivce, zato je kolobarjenje obvezno. Rastline ne sadite na isto mesto vsaj 3 leta.
Bolezni
- Golšavost kapusnic (Plasmodiophora brassicae): Glivica, ki povzroči, da korenine postanejo vretenaste. Prvi znak je sušenje listov v sončnih dneh.
- Črna listna pegavost (Alternaria brassicae): Glivična bolezen, ki se kaže kot temne okrogle lise s koncentričnimi krogi.
- Virus mozaika repe: Bolezen, ki jo širijo listne uši; povzroča klorotične pege na najmlajših listih.
Škodljivci
Najpogostejši škodljivci so progasti kapusov bolhač, gosenice kapusovega belina, kapusov molj in kapusove sovke. Ob napadu škodljivcev rastline gojimo pod vrstnimi pokrovi ali tankimi mrežami.
Ghilotina: Profesionalne rešitve za zatiranje škodljivcev
Uporaba in spravilo
Kitajsko zelje ima blažji okus kot domače navadno zelje in je bogato s hranilnimi snovmi. Pobiramo ga ročno z velikim ostrim nožem, preden rastlina zacveti. Če ga pustimo predolgo rasti, lahko postane grenko in žilavo.