Kitajski fižol, znan tudi kot dolga fižolovka ali asparagus fižol, obsega več vrst in sort stročnic, ki so izjemno priljubljene v azijskih kuhinjah in drugod po svetu. V tem članku bomo podrobneje raziskali specifične vrste kitajskega fižola, pogoje za njegovo gojenje, spravilo pridelka in uporabo, pa tudi predstavili sorodno vrsto - adzuki fižol.
Vrste kitajskega fižola: Dolga fižolovka (Vigna unguiculata ssp. sesquipedalis)
Vigna unguiculata ssp. sesquipedalis, pogosto imenovana dolga fižolovka, kitajski fižol ali asparagus fižol, je tropska stročnica, ki slovi po svojih izjemno dolgih, tankih strokih, dolgih tudi do 60 cm. Stroki so zeleni, vitki in prožni, z nežnim, rahlo sladkastim okusom, podobnim zelenemu stročjemu fižolu, a z bolj izrazito aromo.
Ta enoletna rastlina iz družine metuljnic je plezalka, ki lahko doseže 2-3 m višine, zato potrebuje oporo. Gojena je v mnogih državah s polsuhim podnebjem, saj je rastlina odporna na sušo in visoke temperature. Nekatere sorte razvijejo temno rdeče stroke, ki lahko vsebujejo do 30 semen in dosežejo dolžino tudi preko 90 cm. Semena so pogosto bela z značilnim rdečim, eliptičnim znakom. Za žetev je običajno potrebnih približno 70-80 dni od setve.
Semena dolge fižolovke so užitna in predstavljajo pomembno sestavino jedi v azijskih, afriških in južnoameriških kuhinjah. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin se pogosto uporablja tudi v vegetarijanski kuhinji. Po okusu zelo spominja na stročji fižol, stroki pa imajo nekoliko intenzivnejši okus in gostejšo konsistenco. Dolga fižolovka je od nekdaj priljubljena sestavina azijskih jedi stir-fry in drugih zelenjavnih jedi.
Gojenje visokega fižola: od setve do žetve
Zahteve in priprava tal
Visoki fižol uspeva v toplih, sončnih legah z rodovitno, odcedno zemljo in rednim zalivanjem. Ključna je zadostna vlažnost tal za hiter in enakomeren vznik, saj seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode. Tla lahko zastremo z listjem ali s slamo, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Opora za rast
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov. Na Koroškem se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oziroma vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred.
Setev in kalitev
Ker je visoki fižol bolj toploljubna rastlina, ga sejemo, ko preneha nevarnost slan, v prvi polovici maja. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Pokrivanje grede z vrtno kopreno zaradi opore ni praktično, če pa kole postavimo naknadno, je lahko v maju celotna greda pokrita s kopreno.
Na Vrtu Obilja z namakanjem semena fižola pred setvijo niso opazili nobene razlike. Preden meseca maja na gredo posejemo visoki fižol, jo izkoristimo za spomladansko solato. Septembra za pobrano rastlino sejemo še špinačo, motovilec ali rukolo.
Ob fižolu uspešno rastejo koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj. Pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Nega in ovijanje
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje. Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Izzivi in zaščita pred škodljivci
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.
Spravilo pridelka
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Po žetvi in shranjevanje
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Fižol shranjujemo enako kot nizki fižol. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Adzuki fižol: druga vrsta kitajskega fižola
Kaj je Adzuki fižol?
Adzuki fižol, poznan tudi kot rdeči fižol, je majhen rdečkasto rjav fižol, ki izvira iz vzhodne Azije in je že stoletja glavna sestavina japonske, kitajske in korejske kuhinje. Je zelo hranljivo živilo, ki vsebuje visoko raven beljakovin, vlaknin in vitaminov, zaradi česar je bistvena sestavina mnogih zdravih diet.
Adzuki fižol je naravno pridelan in gojen v rodovitnih predelih Kitajske, kjer so podnebje in tla idealni za pridelavo zdravih in hranljivih pridelkov. Pri pridelavi se uporabljajo sodobne kmetijske tehnike v kombinaciji s tradicionalnimi metodami, da se zagotovi najvišja kakovost ter izpolnjujejo najstrožji standardi glede varnosti in čistosti.
Prednosti Adzuki fižola
Adzuki fižol ponuja širok spekter zdravstvenih koristi:
- Bogat z beljakovinami: Adzuki fižol vsebuje visoko vsebnost beljakovin, zaradi česar je odličen vir esencialnih aminokislin, ki so bistvenega pomena za ohranjanje zdravega mišičnega tkiva in spodbujanje splošnega delovanja telesa.
- Visoka vsebnost vlaknin: Za razliko od drugih fižolov, Adzuki fižol vsebuje visoko vsebnost topnih vlaknin, ki so bistvenega pomena za spodbujanje zdravja prebave, zniževanje ravni holesterola in uravnavanje ravni sladkorja v krvi.
- Nizka vsebnost maščob: Adzuki fižol je živilo z nizko vsebnostjo maščob, zaradi česar je odlična izbira za posameznike, ki želijo ohraniti zdravo telesno težo, ali za tiste, ki sledijo dieti z nizko vsebnostjo maščob.
- Bogat z vitamini in minerali: Adzuki fižol je prav tako bogat z bistvenimi vitamini in minerali, ki so bistveni za splošno zdravje in dobro počutje. Vitamini B in C, železo, magnezij, kalij in cink so le nekatera izmed mnogih hranil, ki jih najdemo v Adzuki fižolu.
Uporaba Adzuki fižola v kulinariki
Adzuki fižol ima široko paleto uporabe v kulinariki in je priljubljena sestavina številnih jedi po vsem svetu:
- Sladice: Adzuki fižol je priljubljena sestavina številnih vzhodnoazijskih sladic, vključno s sladkimi lepljivimi riževimi kolački in mochijem.
- Juhe in enolončnice: Fižol Adzuki je običajna sestavina številnih juh in enolončnic, saj zagotavlja bogat in pikanten okus, ki je popoln za hladnejše mesece.
- Solate: Adzuki fižol je tudi odlična sestavina solat, saj zagotavlja edinstven okus in teksturo, ki dopolnjuje veliko zelenjave.
- Vegetarijanski in veganski recepti: Adzuki fižol je odličen vir rastlinskih beljakovin in se pogosto uporablja v vegetarijanskih in veganskih receptih kot alternativa mesu.