Uvajanje goste hrane je pomemben mejnik tako v malčkovem življenju kot tudi v življenju staršev oziroma skrbnikov. Splošno priporočilo narekuje začetek uvajanja goste prehrane med 4. in 6. mesecem starosti dojenčka, vendar ne prej kot po dopolnjenem 17. tednu in ne kasneje kot po 26. tednu. To obdobje je ključno, saj dojenčkova prebavila dozorevajo, hkrati pa otrok kaže razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljenost za učenje veščin hranjenja in spoznavanje novih okusov. Po dopolnjenem 6. mesecu starosti energijska vrednost materinega mleka ali nadomestnega mleka pogosto ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast, zato je dodatek goste hrane nujen.
Splošna priporočila za začetek uvajanja goste hrane
V prvih nekaj tednih začetka uvajanja goste hrane naj bodo starši potrpežljivi, saj je uvajanje hrane sprva predvsem učenje in raziskovanje, ne pa pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, z nevtralnim okusom, da se je otrok lažje navadi. Priporoča se nadaljevanje dojenja ob uvajanju dopolnilne prehrane. Nova živila se uvajajo v presledkih enega tedna, da se prepozna morebitne preobčutljivostne reakcije. Treba je vztrajati pri ponujanju hrane (zlasti zelenjave) od 8- do 11-krat, tudi če je otrok ob prvih uvajanjih ne sprejme, saj se po 8 ponovitvah več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus.
Vrsten red uvajanja živil
Po novih prehranskih smernicah za dojenčke naj bi dopolnilno prehrano uvajali z nekoliko drugačnim vrstnim redom kot do sedaj. Priporoča se naslednji vrstni red:
- Zelenjavni obrok: Začne se z nizko alergogeno zelenjavo, kot so korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba.
- Zelenjavno-krompirjeve kašice.
- Zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice: sprva belo meso (perutnina, kunec), nato rdeče meso (žrebiček, teletina).
- Mlečno-žitne kašice: sprva žita brez glutena (riž, koruza, proso), med 6. in 7. mesecem pa že glutenska žita (pšenica, oves).
- Žitno-sadne kašice: sprva jabolka, hruške, banane.
Pri uvajanju vseh živil je pomembno, da so kašice vedno pripravljene iz sveže zelenjave in sadja, če je le mogoče, ter da se jim ne dodaja soli in sladkorja. Olje (repično, sojino, koruzno, olivno) se dodaja na koncu priprave, da se ohranijo kakovostne maščobne kisline (ena žlička na 150-200 g obroka).
Uvajanje ohrovta v prehrano dojenčka
Medtem ko se z nekaterimi nizkoalergogenimi vrstami zelenjave, kot so korenček, bučke, krompir, cvetača in koleraba, začne uvajanje goste hrane že okoli 4. do 6. meseca starosti, se ohrovt uvršča med živila, ki se priporočajo nekoliko kasneje. Po smernicah za prehrano dojenčkov je ohrovt primeren za uvajanje v obdobju med 6. in 8. mesecem starosti. V tem obdobju dojenček že spozna osnovne okuse in je pripravljen na bolj raznoliko zelenjavo, kot so tudi grah, špinača, paradižnik, sladka koruza, čičerika, fižol, leča, zelje in bob.
Priprava ohrovta za dojenčka
Ohrovt, tako kot vso ostalo zelenjavo za dojenčka, pripravimo kuhanega. Skuhamo ga v majhni količini vode ali na sopari, nato pa pretlačimo v gladko kašico. Sprva ponudimo manjšo količino, od ene do treh žličk, in opazujemo dojenčkovo reakcijo. Po tednu dni lahko količino postopoma povečujemo. Ohrovt lahko ponudimo kot samostojni zelenjavni pire ali pa ga kombiniramo z že uvedenimi živili, kot sta krompir ali riž.
Pomembnost raznolikosti okusov
Dojenčka je treba navaditi na čim manj sladka in slana živila in napitke, saj ga je pozneje mnogo teže odvaditi od takih živil. Svetuje se, da se dojenčku najprej uvede zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja. Sicer se lahko zgodi, da bo dojenček odklanjal zelenjavo, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila premalo izrazit okus. Zaznavanje okusa se začne razvijati že pred rojstvom, najbolj pa v zadnjih mesecih nosečnosti ter v prvem in drugem letu življenja. Na to, kaj bo dojenček imel rad in kaj ne, odločilno vplivajo izkušnje, ki se razvijejo s ponavljajočim se izpostavljanjem določenim okusom, kot so grenko, slano in kislo, medtem ko je nagnjenost za sladek okus pri otroku že prirojena.
Prehod na prilagojeno družinsko prehrano
Od 10. meseca starosti je malček pri jedi vedno bolj samostojen in želi sodelovati pri obrokih. Poleg tekoče in pasirane hrane mu lahko zaradi novih zob ponudimo tudi trdo hrano oziroma koščke hrane. Meso, ribe, zelenjavo in sadje ne pasiramo več, temveč ju narežemo na drobne koščke. Priporoča se uvajanje goste hrane s koščki do 10. meseca, saj je ob kasnejšem uvajanju večja verjetnost težav pri hranjenju. Okoli 10. do 12. meseca starosti se otrok že lahko privadi na kompletno družinsko prehrano, z izjemo medu, jajčnega beljaka, morskih sadežev in kravjega mleka, ki se priporočajo šele po prvem letu starosti.
Uvajanje goste hrane - Kako in zakaj? Lastna izkušnja s Pikler rešitvami.
Tabela: Okvirni vrstni red uvajanja goste hrane
| Dopolnjeni meseci starosti | Živila |
|---|---|
| 4-6 mesecev | žita, ki ne vsebujejo glutena (riž); belo in rdeče meso (piščančje, puranje, kunčje, telečje meso); zelenjava (korenje, krompir, brokoli, muškatna buča, cvetača); sadje (jabolko, hruška, banana, avokado, papaja) |
| 6-8 mesecev | zelenjava (grah, špinača, ohrovt, koleraba, paradižnik, sladka koruza, čičerika, fižol, leča, zelje, bob); sadje (marelice, mango, melona, breskev, nektarina, sliva); morske ribe; žita, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, rž, ječmen, koruzni in pšenični zdrob) |
| 8-10 mesecev | jajčni rumenjak; ribe |
| 10-12 mesecev | kruh |
| Po 12. mesecih | mlečni izdelki (skuta, sir), kravje mleko (kot samostojni napitek), jajčni beljak, jagode, agrumi, med, morski sadeži, sol, sladkor |
Pomembni dejavniki pri uvajanju
Pitje tekočine
S pričetkom uvajanja prve goste hrane je dojenčku treba ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z materinim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku.
Alergije na hrano
Najpogostejši prehranski alergeni v otroškem obdobju so beljakovine kravjega mleka, jajc (beljak), soje, arašidov, vseh oreščkov, rib, pšenice. Alergija ali preobčutljivost se pri otroku kaže na zelo različne načine: kot koprivnica, kožni izpuščaj, prebavne motnje (bruhanje, driska, zaprtje), prizadetost dihal (astma) ali najtežja oblika - anafilaktični šok. Alergična reakcija takojšnega tipa se pojavi v 30 do 60 minutah po zaužitju hrane, kasni tip pa po več urah ali dneh, lahko šele 5-6 dni po zaužitju. Pomembno je opazovati otroka zaradi morebitne preobčutljivostne reakcije (izpuščaj, bruhanje, driska).
Kaj naj dojenčki ne jedo?
Dojenčki do prvega leta starosti ne smejo uživati soli in soljene hrane, sladkorja, sladil, medu (zaradi spor Clostridium botulinum), sladkih pijač, poživljajočih napitkov (pravi čaj, kola), kravjega mleka kot samostojnega napitka, začinjene hrane z ostrimi začimbami, predelanih mesnih izdelkov z veliko nitritov, ocvrte hrane, margarine, predelane in vnaprej pripravljene hrane, surovega mesa, surovih rib, školjk in drugih morskih sadežev, velikih rib z visoko vsebnostjo živega srebra, sirov s plesnijo, mehko kuhanih jajc, surovih jajc, jajčnega beljaka in gob.
Načini hranjenja
Poleg tradicionalnega hranjenja z žličko je v zadnjih letih popularna tudi metoda hranjenja na otrokovo pobudo (Baby Led Weaning - BLW), kjer otrok sam raziskuje koščke hrane, ki so pripravljeni enako kot za odrasle, vendar brez soli in ostrih začimb. Ta metoda razvija pincetni prijem, motoriko in spretnost, hkrati pa otroka uči žvečenja in požiranja. Slabost BLW metode je, da je hrana pogosto vsepovsod, in da se dojenček morda ne naje dovolj, kar lahko vodi v pomanjkanje železa, cinka in vitamina B12. Starši se lahko odločijo tudi za kombinacijo obeh metod.