Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Je zelo zdrava stročnica, zato ni čudno, da je tako priljubljen.
Gojenje stročjega fižola: Splošni napotki in pomen pogojev za rast
Za uspešno kaljenje fižola je potrebna topla zemlja (vsaj 8°C za nizki fižol, za visoki še več). Nizki fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta. Visoki stročji fižol sejemo na prostem začetek maja do sredine junija. Sadike vseh vrst lahko vzgojimo že tri tedne prej. Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Tudi pri nizkem fižolu nam za oporo pride prav vodoravna mreža. Visokemu fižolu za oporo postavimo prekle ali vrvice.
Pomen zalivanja in vlage
Fižol ne mara vročine in suše, poleg redno vlažnih tal potrebuje tudi visoko zračno vlago. V času rastne dobe priporočamo redno zalivanje s pripravkom iz alg, posebej če je pomlad mrzla. Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Posebej pozorni pa moramo biti, da se med namakanji zemlja ne izsuši, ali da se zaradi namakanja zemlja ne zbije. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo. Pri tem pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov.
Prepoznavanje zrelosti stročjega fižola za svežo porabo
Zunanje značilnosti zrelih strokov
Če niste prepričani, kdaj pobrati zeleni fižol, si rastline podrobneje oglejte - določeni znaki bodo pokazali, da je čas za žetev. Najprej morajo biti stroki sami precej mesnati in fižol bi morali biti sposobni jasno otipati, ko se ga dotaknete. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Drugi značilni znak je rumenkast odtenek samih strokov. Če želite fižol pobrati za takojšnjo porabo ali konzerviranje, ga poberite, ko stroki šele začnejo rumeneti.
Vpliv sorte in časa zorenja
Čas obiranja se lahko nekoliko razlikuje glede na posamezno sorto. Na primer, sorta stročjega fižola 'Liana' dozori v 55-60 dneh od trenutka, ko se pojavijo prvi poganjki. Sorta 'Makaretti' pa dozori nekoliko dlje, saj potrebuje 60 do 65 dni za pridelek. Ali pa na primer sorta 'Žuravuška', sorta fižola za splošno uporabo, dozori 48-50 dni po kalitvi. Kot lahko vidimo, se časi zorenja različnih sort običajno ne razlikujejo veliko. Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Stročji visok fižol pobiramo od konca junija do septembra.
Redno obiranje za večji pridelek
Zato mlade stroke čim bolj redno obiramo, da spodbudimo ponovno cvetenje in tvorbo novih strokov. Oberemo vse dovolj zrele in tudi prezrele stroke. Stroke, ki so po naših izkušnjah predozoreli in zato pretrdi in nitasti, da bi jih pojedli, moramo prav tako obrati (navadno je to po vrnitvi z dopusta ali po vztrajnem dežju). Če jih ne bomo pobrali, bo rastlina s tvorbo semen izpolnila svoje poslanstvo in ne bo več nastavljala novih cvetov in plodov. Mlade stroke trgamo takrat, ko se nam zdijo najslajši. Fižol obiramo na dan za cvet, saj tako spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo stročji fižol na voljo več tednov.
Pravilno obiranje stročjega fižola
Tehnika obiranja
Praviloma morate stroke pobrati z celotne rastline naenkrat. Optimalen čas za pobiranje je zgodaj zjutraj, ko se rosa na listih še ni posušila. To omogoča, da fižol vpije vlago, kar ima za posledico zelo sočen fižol. Za pravilno pobiranje naredite naslednje: rastlino nežno primite z eno roko in z drugo hitro snemite strok. Nekdaj je veljalo, da stroke oberemo tako, da stroke pod pecljem odlomimo, tako da majhen del ostane na rastlini.
Pomembna opozorila med obiranjem
Nikoli ne obiramo mokrega stročjega fižola (velja tudi za druge vrtnine), ker s tem prenašamo bolezni. Ne obiramo mokrih rastlin: V poletju vremenskih skrajnosti, vetra, toče, nalivov in sopare v zraku je fižol še občutljivejši na glivične bolezni. Zato nikoli ne obiramo mokrega fižola, ker s tem prenašamo bolezni. Ne obiramo torej rastlin, ki se po padavinah še niso povsem posušile, ali po zalivanju. Po obiranju stročjega fižola v različnih fazah zrelosti, ko je del morda celo neprimeren za kuhanje, pri čiščenju strokov naredimo nekoliko selekcije. Še vedno je priporočljivo lomiti končke strokov, da se preveri krhkost in morebitno nitkavost. Če so stroki postali trdi, jih izločimo in zavržemo ali pa iz njih poberemo drobna zrna in jih uporabimo v zelenjavni mineštrici. Tudi zelo zrele ločimo od mladih strokov.
Obiranje fižola za zrnje (suhi fižol)
Kako prepoznati zrelost zrn
Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Nato jih oberemo in dodatno osušimo v večjih posodah.
Skladiščenje in konzerviranje fižola
Shranjevanje svežih in zamrznjenih strokov/zrn
Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Za blanširanje so boljši rumeni stroki, ki ohranijo več okusa. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo.
Dolgoročno skladiščenje suhega fižola in zaščita pred škodljivci
Zrela in suha zrna shranimo v kozarce. Fižolova zrna se odlično shranijo v dobro zaprtih kozarcih, ki jih shranimo na hladnem in jih uživamo celo leto. Zrna tudi zamrznemo, da jih ne napadejo molji. Po obiranju fižola stroke razporedite po krpi in jih pustite, da se nekaj časa sušijo na soncu. Ko je vaš pridelek popolnoma suh, ga razdelite na dva kupa in fižol iz vsakega kupa položite v ločeno posodo. Suhi fižol lahko varno shranite v platnenih vrečkah, da ohranite zeleni fižol za zimo, zeleni fižol pa lahko pojeste takoj - zelo hitro se skuha. Poskrbite tudi, da boste imeli nepredušno zaprte posode za shranjevanje fižola. Če boste to preprosto pravilo zanemarili, bo vaš fižol kmalu postal okusna poslastica za različne škodljivce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Če so žuželke okužile vaše nepredušno zaprte posode (na primer, če so vstopile skupaj s samim fižolom), jih odstranite, razporedite po pekaču in jih temeljito poparite v predhodno ogreti pečici (10 minut je dovolj). Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Pomen fižola za vrtna tla
Ko poberemo zadnji pridelek (ne glede na to, ali gre za stroke ali zrna), nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.