Solatnice so tradicionalno prisotne na vsakem vrtu. Za njih je značilna kratka rastna doba, zato za gojenje ne potrebujejo veliko prostora in časa. V Sloveniji najpogosteje pridelujemo različne tipe solat, endivije, radiče in motovilec. Pridelovanje solatnic ima v Sloveniji večstoletno tradicijo, na kar kažejo številne avtohtone sorte, kot so Dalmatinska ledenka, Posavka, Vegorka, Zimska rjavka, Bistra, Ljubljanska ledenka, endivija Dečja glava, Solkanski radič ter motovilec Žličar. Vse naštete solatnice so enoletne rastline.
Solata (Lactuca sativa L.) je najbolj razširjena enoletna vrtnina, priljubljena listnata zelenjava iz družine nebinovk (Asteraceae), znana po blagem, svežem okusu. Izvirala naj bi iz srednje ali južne Evrope, domnevno z mutacijami divje vrste Lactuca serriola. Že v starem Egiptu je veljala za pomembno vrsto sveže zelenjave. Poznali so jo tudi Grki in Rimljani, ki so gojili več različnih oblik, med katerimi so bile posebej cenjene rastline z velikimi, kodrastimi listi. Zgodovinar Herodot je približno 400 let pr. n. št. omenjal solatni sok kot zdravilo, starogrški in perzijski zdravniki pa so zanj predvidevali, da ima pomirjevalni oziroma uspavalni učinek. V srednjem veku so gojili predvsem solate z velikimi, ohlapno razporejenimi listi, ki niso tvorili čvrste glave.
Zaradi vsesplošne koristnosti in preproste pridelave se je razvil širok spekter različnih tipov. Glede na čas setve solate delimo na spomladanske, poletno-jesenske in zimske. Vsaka izmed njih je prilagojena na pogoje, ki so prisotni v ustreznem letnem času.
Anatomija in značilnosti solate
Solata razvije razmeroma močan koreninski sistem. Večina korenin sega do približno 60 cm globine, posamezne pa lahko prodrejo tudi do 1,8 m. Iz glavne korenine izraščajo številne stranske korenine, ki se najpogosteje razraščajo tik pod površino tal.
Listi se razvijajo na zelo kratkem, reduciranem steblu in tvorijo rozeto. Njihova barva je lahko zelo različna, od svetlo do temno zelene, rdeče, rjavkaste ali rumenkasto zelene. Rdečkasti odtenki so posledica prisotnosti antocianov, ki se lahko pojavljajo v obliki peg ali pa so razporejeni po celotni listni površini. V sortah s temnimi listi je več vitaminov kot v sortah s svetlimi listi. V rdečelistnih sortah pa je spekter vitaminov in mineralov drugačen. Notranji listi v glavici oziroma rozeti so običajno svetlejši od zunanjih. Zaradi različnih lastnosti je dobro kombinirati in sejati različne tipe.
Tipi solat s poudarkom na hrustljavih sortah
Solato najpogosteje delimo na mehkolistne (maslenka ali puterca) in krhkolistne sorte (ledenka, kristalka, batavia, iceberg) pa tudi na rezivke, berivke, stebelno solato, glavnato solato in listnato solato.
Mehkolistne solate
Mehkolistne solate razvijejo svetlejše, nežne liste, ki se zavijajo v glavo. Notranji listi so običajno svetlejši kot zunanji, listni rob je gladek. Poznamo tudi rdeče mehkolistne solate, ki s svojo barvo popestrijo naše grede in krožnike. Primer mehkolistne solate je Majska kraljica, tradicionalna sorta, ki znova pridobiva na popularnosti.
Krhkolistne solate
Krhkolistne solate delimo na glavnate (Lactuca sativa L. var. Capitata) in rozetaste (Lactuca sativa L. var. Acephala) oz. gentile. Krhkolistne solate razvijejo bolj robustne liste, ki se razlikujejo po barvi listov in obliki listnega roba. Tehnološko zrelost dosežejo od 5 do 10 dni kasneje kot mehkolistne sorte. So solata, ki najlepše hrusta!
Glavnate krhkolistne solate
- Ljubljanska ledenka: To je stara slovenska sorta prave ledenke, primerna za pridelavo preko celega leta. Rastline oblikujejo čvrsto glavo s svetlo zelenimi in hrustljavimi listi. V notranjosti glave so listi rumeni ali skoraj beli. Znano sorto Vanity sta zamenjali odpornejši Eole in Edurne.
- Dalmatinska ledenka: Naredi velike in trde glave. Listi so temno zeleni in nazobčani. Je poletna solata, dobro prenaša vročino in gre pozno v cvet.
- Unicum: Domača sorta, ki dobro prenaša poletno vročino. Oblikuje velike in kompaktne glave. Listi so bleščeče zelene barve z rjavo-rdečimi pegami.
Rozetaste krhkolistne solate
- Kristalka: Zelo priljubljena krhkolistna solata. Oblikuje pol odprto rozeto s kodrastimi svetlo zelenimi listi. Presajamo jo od sredine februarja (neogrevani rastlinjaki) do sredine maja. Primerna je tudi za jesensko pridelavo. Zelo pogosta je sorta Comice, grede pa lahko popestrimo tudi s kristalko v rdečih odtenkih.
- Canasta: Krhkolistna solata, ki jo lahko sadimo čez celo leto. Listi z rdeče obarvanim listnim robom oblikujejo okroglo rozeto. Dobro prenaša zimski mraz in poletno vročino. Je zelo okusna, hrustljavih, rahlo nagubanih, rdečkastih listov in rahlo odprte glave. Dobra novica za vrtičkarje je, da je polži nimajo tako radi, kot ostale sorte.
- Hrastov list (hrastolistna solata): Spada med rezivke/berivke. Oblikuje rozeto s krhkimi, skodranimi listi. Pridelujemo jo lahko od zgodnje pomladi do poznega poletja. Obstajata različici z zelenimi (Kyro) ali rdečimi listi (Saxo) pa tudi vmesne barve (Bijella). Listi so zelene barve in zelo okusni, v rdeči različici pa temno rdeče do bordo barve. Listov ne režemo, ampak jih obtrgujemo, da se rastlina lahko obnavlja.
- Lollo Rossa: Listnata solata z izrazito rdečkasto-zelene barve, rahlo kodrasta, osvežujoča in rahlo grenka. Spada med krhkolistne solate. Temno rdeči, kodrasti listi oblikujejo rozete. Primerna je za pridelavo čez celo leto in odporna na uhajanje v cvet. Dobro prenaša toploto in hitro raste, primerna za poletno setev.
- Gentile (rozetaste): Solate tipa gentile so primerne za vzgojo čez celo leto. Oblikujejo sklenjeno, dobro napolnjeno rozeto z nakodranimi listi. Zelo znana je sorta Kayac in zimska različica Guenola. Zelene barve, izjemno lepa sorta, odporna na uhajanje v cvet.
Romano solata ali štrucarica
V zahodni Sloveniji, vedno bolj pa tudi drugod po Sloveniji, je priljubljena romano solata ali štrucarica (Lactuca sativa L. var. Romana ali longifolia). Pri tem tipu so listi razporejeni na krajšem steblu. Oblikuje rahlo podolgovato glavo z gladkimi ali rahlo kodrastimi listi. Sodi med pozne solate in je občutljiva na mraz. Primerna je za poletno pridelavo, saj dobro prenaša vročino. Pojavlja se v zeleni (Little Gem), rdeči (Rosha) in lisasti (Forellenschluss) različici.
Rezivke in berivke
- Rezivke (Lactuca sativa L. var. Secalina) razvijejo skledasto obliko rozete in ne oblikujejo glav. Zaradi dobre odprtosti poleti ne prihaja do poškodb notranjih listov kot pri glavnatih solatah. Rezivko lahko med intenzivno rastjo režemo večkrat (vsaj 1 cm nad rastnim vršičkom). So manj občutljive na mraz in solatno plesen.
- Berivke prav tako ne oblikujejo glav. Razvijejo večje število listov v obliki podaljšane rozete. Za prehrano obiramo liste od spodaj navzgor ali pa pobiramo cele rastline. So manj občutljive na mraz in solatno plesen. Med berivke/rezivke spada zelo znani hrastov list.
Salanove
Dokaj nova skupina solat so salanove. Gre za rozetaste mehkolistne solate, ki so primerne za celoletno pridelovanje na prostem. Rozeta je sestavljena iz manjših listov, ki se ne dotikajo tal, s čimer je zmanjšana možnost razvoja bolezni. Posebnost solate salanove je, da se rozeta razdeli na številne enako velike liste z enim samim rezom skozi osnovo. Poznamo rdeče in zelene različice, take z ravnim ali kodrastim listnim robom.
Gojenje solate za optimalno hrustljavost
Solata je ena izmed najpriljubljenejših in najlažjih vrst zelenjave za vzgojo, ki jo lahko brez težav gojimo tudi v poletnih mesecih.
Tip zemlje in setev
Solatam ugajajo vsi tipi zemlje, najraje pa imajo srednje težko, globoko, svežo, rodovitno in propustno zemljo. Solato lahko sejemo neposredno na stalno mesto. Seme kali že pri zelo nizkih temperaturah (2°C do 3°C), obenem pa kaljenje zelo ovira temperatura nad 20°C. Solate so zelo občutljive na dolžino dneva. Ob nepravilni izbiri sort bodo rastline mnogo hitreje pognale v cvet. Sejemo plitvo in to v dobro pripravljeno zemljo, ki je drobno grudičaste strukture. Najbolje je, da jo sejemo večkrat zapored v razmiku enega tedna. Setev je lahko gosta, saj si tako zagotovimo večji pridelek na manjši površini. Redno redčenje je obvezno!
Vzgoja in presajanje sadik
S setvijo začnemo v sredini februarja. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo.
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Sajenje se izvaja v oblačnih dneh, najbolje zvečer. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta (gosta) sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Vrtnarji vedno nabiramo pridelek »malo po malo«, medtem ko pridelovalci vzgajajo glavnato solato do končne tehnične zrelosti in poberejo pridelek naenkrat. V tem primeru jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami.
Zalivanje in gnojenje
Sadilno mesto je najbolje zaliti pred sajenjem. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. V vročih mesecih zalivamo bolj poredko, vendar obilno. Zaliti je potrebno do globine zemlje 15 cm, le tako zagotovimo, da solata ne uhaja v cvet. V zelo vročih dneh pa solato nežno stuširajte z vrtno cevjo, da ohladite rastline in okolico ter preprečite venenje listov. Solata ima plitve korenine, zato v primerjavi z drugimi poletnimi pridelki, kot so paradižniki z globokimi koreninami, potrebuje pogostejše, a krajše zalivanje, še posebej v dolgih in vročih dnevih. Pri novih, presajenih rastlinah je priporočljivo zalivati ročno v prvih nekaj tednih. Ko so rastline utrjene, lahko na gredico solate položite cevi za kapljično namakanje, ki zagotavlja stalno zmerno vlažnost tal. Zastirka pomaga zadrževati vlago in ščiti tla, solate presajamo v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo.
Solate praviloma ni potrebno gnojiti, saj rastejo izredno hitro, zato kemično zatiranje bolezni in škodljivcev ni priporočeno. Tekoče organsko gnojilo, bogato z dušikom, lahko vašim rastlinam zagotovi zdrav zagon in spodbudi večjo rast listov. Vendar pa v vročinskih obdobjih, ko dnevne temperature vztrajno presežejo 29 do 32 °C, gnojenja z dušikovimi gnojili raje izogibajte. Prekomerno gnojenje v takih razmerah lahko poslabša toplotni stres rastlin in povzroči več škode kot koristi.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Polži nimajo tako radi krhkolistne sorte Canasta, kot ostale sorte. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Da do okužb ne pride, poskrbimo za primerne razdalje med rastlinami prav tako pa tudi ne pretiravamo z gnojenjem. Dobri sosedje solate so blitva, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, jagode, korenje, kolerabica, kumare, meta, ohrovt, pastinak, por, sladki komarček, špinača, zelena, zelje. Najpogostejši škodljivci solate v poletnih mesecih so strune, listne uši, bramor in polži. V jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate.
Pridelovanje v različnih letnih časih in senčenje
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Za hladnejše dni (pozno jeseni, zima, pomlad) posadimo solate Ljubljanska ledenka, Bistra, Posavka, Vegorka. Sorte Ljubljanska ledenka, Dalmatinska ledenka, Gentile odlično prenašajo pridelovanje v vseh letnih časih. Prav v vročem delu poletja lahko posadimo sredozemsko solato Romano, ki obstaja v zeleni, rdeči ali lisasti različici. Prezime sorte so krhkolistne Posavka, Vegorka, Bistra ter mehkolistne zimska rjavka in nansen. Zimske sorte lahko sejemo ali sadimo od sredine avgusta pa vse do konca oktobra.
V najbolj vročem delu poletja je ključnega pomena, da solati zagotovite senco v najtoplejših urah dneva. Solato lahko preprosto senčite tako, da jo posadite med višje rastline, kot so paradižnik, paprika, jajčevci ali koruza, ali ob rešetko trtastih rastlin, kot so kumare, buče, fižol ali melone. Spomladi, ko so rastline še majhne, bo solata dobila dovolj sonca za hitro rast. Ko pa poletje napreduje in so dnevi vse toplejši, bodo višje rastline naravno zagotovile senco in olajšanje solati. Pri izbiri mesta za sajenje solate je najbolje, da ji omogočite jutranjo svetlobo ali delno sonce, kjer je opoldne vsaj nekaj sence. Solato lahko gojite tudi v sadilnih vrečah, lončkih pod krošnjo drevesa, na okenskem koritu, obrnjenem proti vzhodu, ali v premičnih posodah, da jo po potrebi lahko prestavite stran od premočnega sonca. Takšno senčenje lahko zniža temperaturo in podaljša rastno dobo solate tudi za pet tednov. Če imate še nameščene nizke tople grede od zime ali pomladi, zamenjajte zaščitno tkanino proti zmrzali s senčilno tkanino, ki zagotavlja 30 do 60 % sence, glede na moč sonca.
Pobiranje in shranjevanje pridelka
Za svežo solato skozi celotno sezono je priporočljivo, da sadite zaporedno - to pomeni, da vsaka dva do tri tedne posadite nove sadike ali posejete novo vrsto semen. Tako boste zagotovili, da bo pridelek enakomeren in neprekinjen, saj bo nova skupina rastlin nadomestila tisto, ki začne veneti. Pogosto obirajte za daljšo rast in svežino solate. Ko redno trgamo mlade liste, rastlina dobi signal, da naj še naprej proizvaja nove, sveže liste. Če pa pustimo, da listi preveč zrastejo in dozorijo, rastlina to razume kot znak, da je njen razvoj končan.
Rozetaste sorte nabiramo postopno. Glede načina obiranja imajo tudi imena - berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe.
Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku. Solato lahko za 2 do 3 dni shranjujemo v hladnem in vlažnem prostoru pri temperaturi 0 do 6°C. V hladilnicah pri 0 do 1°C in 95% relativni zračni vlagi ostane sveža do približno 3 tedne, v kontrolirani atmosferi pa celo do 4 tedne. Liste pred uporabo le speremo pod tekočo vodo in jih ne namakamo. Pri pripravi ni priporočljivo odstranjevati listnih reber, saj tudi ta vsebujejo številne hranilne snovi.
Hranilna vrednost in koristi za zdravje
Solata je ena izmed najbolj preprostih, a hkrati tudi najbolj vsestranskih jedi. Pogosto jo jemo le kot prilogo, a v resnici skriva v sebi številne hranilne snovi, ki pomembno prispevajo k zdravju, dobremu počutju in vitalnosti. Solata je živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 g sveže solate vsebuje le 20 kcal (84 kJ). Njena sestava večinoma predstavlja voda (približno 95 %), med suho snovjo pa prevladujejo ogljikovi hidrati in relativno velika vsebnost prehranske vlaknine.
Lateks, ki ga vsebuje solata, vsebuje spojine, kot sta laktucin in laktukopikrin. V preteklosti so ga uporabljali kot blago pomirjevalo ali analgetik. Grenak okus ne nastane naključno. Povzročajo ga spojine, ki delujejo kot obramba proti rastlinojedcem in patogenom.
Vlaknine za boljšo prebavo
Vlaknine so ključne za dobro prebavo, saj poskrbijo, da prebavni sistem deluje nemoteno in redno. Prav tako vplivajo na dolgotrajnejši občutek sitosti, kar je še posebej dobrodošlo, kadar želimo uravnavati telesno težo. Obenem vlaknine pozitivno vplivajo na ravnovesje črevesne mikroflore, ki ima pomembno vlogo pri našem splošnem zdravju.
Bogata je z vitamini in minerali
Solata vsebuje številne vitamine, kot so vitamini A, C in K ter minerale, ki so ključni za naše zdravje. Vitamin A najdemo v obliki beta-karotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Pomemben je za zdravje oči in imunski sistem. Največ vitamina C vsebuje sveža zelenjava in sadje. Krepi obrambne mehanizme telesa in prispeva k tvorbi kolagena. Solata je predvsem bogat vir vitamina K, ki pomaga pri strjevanju krvi in ohranjanju zdravih kosti, najdemo pa ga v zeleni listnati zelenjavi.
Minerali, kot so kalij, ki uravnava krvni tlak, magnezij, ki sodeluje pri delovanju mišic in živčevja, ter železo, ki je ključno za tvorbo rdečih krvničk, prispevajo k energiji in splošnemu počutju.
Nizkokalorična, a hkrati hranljiva izbira in pomoč pri razstrupljanju
Solata je ena izmed najboljših izbir za vse, ki želijo lahke in uravnotežene obroke, saj vsebuje zelo malo kalorij, vendar veliko vlaknin, zaradi česar prispeva k dolgotrajnejšemu občutku sitosti. Če ji dodamo kakovostne beljakovine ter nekaj zdravih maščob, dobimo nasiten in uravnotežen obrok, ki nas oskrbi z energijo in hranili.
Sveže solate so odlična podpora naravnim razstrupljevalnim procesom telesa. Listnata zelenjava vsebuje veliko antioksidantov, ki pomagajo nevtralizirati proste radikale in podpirajo delovanje jeter. Vlaknine iz stročnic ali polnozrnatih dodatkov izboljšajo prebavo ter pospešujejo izločanje odpadnih snovi, medtem ko kumare in zelena z visoko vsebnostjo vode prispevajo k hidraciji in s tem k učinkovitemu izpiranju toksinov. Tudi živila, kot so pesa in artičoke, so znana po tem, da spodbujajo delovanje jeter in tvorbo žolča, kar pripomore k razgradnji maščob in odstranjevanju odpadnih snovi.
Hrustljava solata v kulinariki: več kot le priloga
Brez solate v Sloveniji ni kosila! A kaj, če je le solata? V tem času opoldan solata povsem zadošča za kosilo, a le, če jo »skuhamo«! To pa pomeni, da ni dovolj le otrebiti glav in zmešati liste z oljem in kisom, temveč je potrebno iz solate narediti - jed. Ko se temperature dvigajo, naše telo hrepeni po lažjih, osvežujočih jedeh, ki nas nahranijo, a ne obtežijo našega želodca. Solate so v vročih dneh zares pametna izbira, saj so običajno lažje in bolj osvežilne kot topli obroki, zato nam v vročini tudi bolj teknejo. So polne sezonske zelenjave, brez katere ni uravnotežene prehrane. Pripravimo jo lahko na nešteto načinov in dobimo izjemno zanimive obroke.
Ideje za okusen solatni krožnik
Če vam med vsakodnevnimi obroki zmanjkuje časa, a si vseeno želite nekaj okusnega in hranljivega, je odlična rešitev skleda sveže solate z dodatki. Osnovi iz hrustljavih listov lahko dodate:
- Beljakovine: kuhan piščanec, tuna, jajce ali čičerika.
- Zdrave maščobe: avokado, olivno olje, oreščki ali semena.
- Žitarice: kvinoja, kuskus ali ajda, ki naredijo solato bolj nasitno.
- Osvežitev: sezonska zelenjava, sadje (npr. jagode, pomaranče).
Kvinojo skuhamo po navodilih na embalaži in pustimo, da se ohladi. Jajce skuhamo do trdega. Solato operemo in natrgamo na primerno velikost. Redkvico narežemo na tanke kolobarje, avokado na kocke, paradižnik na polovičke. V večji skledi zmešamo kristalko, redkvico, avokado, paradižnik, čičeriko in ohlajeno kvinojo. Prelijemo s prelivom, pripravljenim iz oljčnega olja, limoninega soka, soli in popra. Po vrhu potresemo oreščke in drobnjak.
Cezarjeva solata na žaru
V klasičnih solatnih kis-olje-izvedbah je rimska solata (romanka) pusta in dolgočasna. Njena glavna lastnost ni okus, temveč tekstura, saj je to solata, ki najlepše hrusta! Zato brez solatnega preliva, ki je neprimerno širši in globlji od zgolj kislosti, ne gre. Cezarjeva solata je še vedno ena od najbolj popularnih jedi, ki so se iz Amerike razširile po vsem svetu. Zanjo je "kriv" Italijan Cesare Cardini, ki je čez lužo postal Caesar in je leta 1924 v Tijuani (Mehika) prvič gostom pri mizi zmešal svojo solato.
Cezarjeva solata ima nekaj značilnosti. Solata je romanka in ni narezana, temveč le ločena na posamezne liste. Solata se tradicionalno pripravlja pri mizi, kar pomeni, da se majonezni preliv iz rumenjakov (jajce je kuhano le 1 minuto), limonovega soka, česna in parmezana (sardelni fileji so prišli v preliv pozneje) zmeša pred gostom. Obvezni so tudi opečeni kosi bagete (krutoni). Pri domači pripravi lahko na plinskem žaru s pokrovom opečemo rezine bagete, stopimo sir in popečemo solato. Pri mizi čez solato prelijemo majonezno Cezarjevo omako.