Prejšnji teden je Dnevnik objavil črno-belo fotografijo mladeničev, ki so davnega leta 1975 obiskali Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza Tita, ki je bil dolga leta romarsko in šolsko središče za perspektivne kadre. Na tej fotografiji naj bi bil tudi perspektivni Janez Janša, ki je nosil majico z likom maršala Tita. Ta objava je sprožila številne komentarje in razpravo o zgodnjem delovanju sedanjega predsednika vlade.
Zgodovina Spominskih Pohodov v Jajce
Povod in organizacija
Ideja o izvedbi spominskih pohodov "Po poteh slovenskih odposlancev na 2. zasedanje Avnoja" je vzniknila okoli leta 1970 pri tedanji Zvezi socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Ti pohodi so bili zasnovani kot izvirna oblika ohranjanja revolucionarnih izročil in so se vrstili kar trinajst let, vse do leta 1983.
Udeležba in dejavnosti
Večinoma se jih je udeleževala mladina, a zraven je bilo tudi veliko starejših. Med pohodom so se vrstile tudi druge aktivnosti; poleg predavanj in drugih oblik dejavnosti so tiskali biltene, oglašal se je Radio Avnoj, fotografije pa so izdelovali kar med potjo.
Janez Janša - Mladost, Partija in Vodenje Pohodov
Zgodnje članstvo in prepričanja
Janez Janša, ki je bil pri krstu poimenovan Ivan, se je šolal v Grosuplju, na klasični gimnaziji v Stični in nato v Ljubljani. Leta 1975 se je kot 17-letni mladenič včlanil v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ), s čimer je bil med najmlajšimi člani Partije v Grosuplju. V prošnji za članstvo je zapisal, da želi "delovati v ZK in doprinesti svoj delež pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in se hkrati bolj izobraziti v marxistični ideologiji." Tega leta je obiskal tudi partijsko šolo v Kumrovcu.
Bil je Titov štipendist in je opravljal vrsto funkcij v ZSMS, ZK in SZDL, vključno s predsednikom občinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije ter članom občinskih in republiških komitejev Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Komandant mladinske brigade
Leta 1977 je Janez Janša kot eden najperspektivnejših partijskih kadrov v svojem okolju vodil pohod 1. čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v bosansko Jajce. Jajce je bilo pomembno zgodovinsko središče, kjer je med drugo svetovno vojno potekalo drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), na katerem so partizani izvolili Tita za predsednika.
V poročilu s pohoda je Janša med drugim zapisal, da je šlo za "kadrovsko šolo in šolo bratstva in enotnosti, na kateri spoznavamo in razvijamo tradicije NOB, ki so edina zdrava osnova za naš samoupravni socialistični razvoj". Tisti, ki so ga poznali v tistem obdobju, ga opisujejo kot zelo resnega in zagrizenega komunista, za katerega je bilo vse podrejeno obujanju junaške zgodovine in spominov na Tita.
Otvoreni klub - peta emisija - TV debata - "Država ulaskom u EU gubi kulturni identitet"
Razhajanja in Konec Pohodov
Prelomno leto 1983
Zadnji, trinajsti pohod v Jajce se je odvil leta 1983. V tistem času so se med mladinsko organizacijo in vodstvi pohodov pojavljala vse večja razhajanja. Jože Čurin, udeleženec 13. pohoda, se spominja, da je med pohodniki bila tudi narodna heroina Albina Hočevar - Maly, ki je nekajkrat izmenjala ostre besede z vodstvom in predvsem s komandantom Janezom Janšo. Končno so jeseni istega leta v Kamniški Bistrici na srečanju udeležencev zadali zadnji udarec pohodom.
Skupno poročilo, ki sta ga pripravila in podpisala takratni predsednik komisije za revolucionarne tradicije Jože Dežman in komandant pohoda Janez Janša, je ocenilo, da so se pohodi izrodili in da so jih udeleženci jemali premalo resno, kar je pomenilo "občuten padec" v akciji, ki je bila zasnovana kot ohranjanje revolucionarnih izročil.
Janševa izključitev iz Partije
Leto 1983 je bilo za Janšo prelomno. Po zaključku študija na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes Fakulteta za družbene vede) je padel v nemilost. Za problemsko konferenco ZSMS o podružbljanju varnosti in obrambe je spisal radikalno levičarsko kritiko sistema splošne ljudske obrambe in jo samoiniciativno razposlal občinskim organizacijam.
Partija je njegove ideje označila za heretične, Služba državne varnosti pa je zasegla vse razposlano gradivo. Zgodovinar Božo Repe pojasnjuje, da je bil Janša izključen iz Zveze komunistov Slovenije (ZKS), ker je bil "preveč radikalen in je kritiziral tedanji sistem ljudske obrambe, pri čemer je izhajal iz leninističnega koncepta totalnega odpora". Janša se na izključitev neuspešno pritožil.
Prehod v Novo Politično Identiteto
Po koncu partijske kariere je Janez Janša postal še ostrejši kritik tedanje jugoslovanske armade, kar je kasneje pripeljalo do njegove aretacije in procesa JBTZ leta 1988. Ta dogodek je sprožil močan odziv javnosti in pospešil zahteve po demokratizaciji.
Leta 1989 je bil Janša med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze (SDZ). Kmalu po osamosvojitvi, na povabilo Jožeta Pučnika, se je pridružil Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS). Maja 1993 je formalno prevzel vodenje stranke. Njegova udeležba na kongresih Socialistične internacionale v Atenah (1993) in Lizboni (1993) kaže, da je še po osamosvojitvi vztrajal pri posodobljeni, socialdemokratski verziji nekdanjih načel. Šele ko je bila v Internacionalo namesto SDSS sprejeta Združena lista socialnih demokratov, je Janša dokončno zamenjal politične barve, kar je pomenilo začetek njegove preobrazbe v zagrizenega desničarja.
