Izraelska kulinarična tradicija obsega živila in načine priprave hrane, ki imajo več tisočletno zgodovino in segajo v biblične čase. Skozi stoletja se je tradicionalna kuhinja, ki v osnovi velja za mešanico sredozemskega in bližnjevzhodnega načina priprave hrane, dodatno izoblikovala pod vplivi iz Azije, Afrike in Evrope. Svoje so dodali še verski in etnični priseljenci, in tako je na tem prostoru prišlo do pravcatega kulinaričnega talilnega lonca.
Razvoj in vplivi izraelske kuhinje
Priseljenci v Izrael so s seboj prinesli elemente kuhinj kultur in držav, iz katerih so prišli. Že skoraj 50 let pred letom 1948 je bilo več zaporednih valov judovskega priseljevanja, ki so prinesli celo paleto živil in kuharskih stilov. Antična izraelska kuhinja je temeljila na več izdelkih, ki še danes igrajo pomembno vlogo v sodobni izraelski kuhinji.
Zgodovinski vplivi in prilagoditve
V času Drugega templja (516 pr. n. št. - 70 n. št.) sta helenistična in rimska kultura močno vplivali na kuhinjo, zlasti duhovnikov in aristokracije v Jeruzalemu. Stari Jišuv je bila judovska skupnost, ki je živela v osmanski Siriji pred cionistično alijo, ki se je začela leta 1881. Kuharski stil te skupnosti je bila sefardska kuhinja, ki se je razvila med Judi v Španiji pred njihovim izgonom leta 1492, in na območjih, kamor so se nato preselili, zlasti na Balkanu in v Otomanskem imperiju. Tako Sefardi kot Aškenazi so ustanovili skupnosti v Starem Jišuvu. Od prve Alije leta 1881 so se Judi začeli v večjem številu priseljevati na to območje iz Jemna in Vzhodne Evrope, zlasti iz Poljske in Rusije.
Država Izrael se je v zgodnjih letih soočala z ogromnimi vojaškimi in gospodarskimi izzivi, obdobje od leta 1948 do 1958 pa je bilo čas racioniranja hrane in varčevalnih ukrepov, znanih kot tzena. V tem desetletju je v novo državo prispelo več kot milijon judovskih priseljencev, predvsem iz arabskih držav, pa tudi evropskih preživelih holokavsta. Prispeli so v času, ko so bila na voljo le osnovna živila, etnične jedi pa so morale biti spremenjene z vrsto nadomestnih živil, kot so sesekljana "jetra" iz jajčevcev, in puran kot nadomestek za telečji šnicl za Aškenaze, kubbeh iz zamrznjene ribe namesto mletega mesa za iraške Jude in puran namesto jagnječjih kebabov za Mizrahi Jude. Uvedeni so bili nadomestki, kot je rižev nadomestek na osnovi pšenice, ptitim, in vsestranska zelenjava, kot so jajčevci, je bila uporabljena kot alternativa mesu. Dodaten okus in hranilna vrednost sta bila zagotovljena z poceni konzervirano paradižnikovo pasto in pirejem, humusom, tahinijem in majonezo v tubah. Khubeza, lokalna sorta rastline sleza, je postala pomemben vir hrane med vojno za neodvisnost.
Kulinarična pestrost priseljencev
- Sefardska kuhinja: Jedi z balkanskimi in turškimi vplivi, kot so bourekas, jogurt in taramosalata, so se vključile v izraelsko kulinariko.
- Aškenaška kuhinja: Jedi vključujejo piščančjo juho, šnicl, lox, sesekljana jetra, gefilte ribo, knishes, kishka in kugel. Aškenaški Judje so odprli prve izraelske slaščičarne in popularizirali kolače in peciva iz Srednje in Vzhodne Evrope, kot so kvasni kolači (babka), orehovi zvitki (schnecken), čokoladni zvitki in plastovita peciva.
- Mizrahi kuhinja: Kuhinja Judov iz Severne Afrike, zlasti Maroka, vključuje meso na žaru, sladko in slano listnato pecivo, riževe jedi, polnjeno zelenjavo, pita kruh in solate, in si deli številne podobnosti z arabsko kuhinjo.
- Jemenska judovska kuhinja: Jemenske judovske jedi vključujejo jachnun, malawach, skhug in kubane.
In Search of Israeli Cuisine Official Trailer 1 (2017) - Documentary
Sodobni trendi in vplivi
Ko se je izraelsko kmetijstvo razvijalo in so se na trgu pojavljale nove vrste sadja in zelenjave, so kuharji začeli eksperimentirati in ustvarjati nove jedi z njimi. Ponovno so začeli uporabljati "biblične" sestavine, kot so med, fige in granatna jabolka, ter avtohtona živila, kot so opuncija (indijska smokva, imenovana tzabar) in čičerika.
Osemdeseta leta so bila formativno desetletje: povečan optimizem po podpisu mirovne pogodbe z Egiptom leta 1979, gospodarsko okrevanje sredi osemdesetih let in povečana potovanja povprečnih državljanov v tujino so bili dejavniki, ki so prispevali k večjemu zanimanju za hrano in vino. Poleg tega so postajale vse bolj dostopne visokokakovostne, lokalno pridelane sestavine. Zasebne mlekarne so denimo začele proizvajati domače sire iz kozjega, ovčjega in kravjega mleka, ki so hitro postali izjemno priljubljeni tako med kuharji kot pri širši javnosti. Leta 1983 je bila vinarija Golan Heights prva med mnogimi novimi izraelskimi vinarji, ki je pomagala preoblikovati okuse s svojo proizvodnjo vrhunskih polsuhih in suhih vin. Nova pozornost je bila posvečena tudi izdelavi ročno izdelanega kruha in proizvodnji visokokakovostnega oljčnega olja. Uspešen razvoj ribogojstva je zagotovil stalno oskrbo s svežimi ribami, kmetijska revolucija v Izraelu pa je privedla do vse pestrejše izbire kakovostnega svežega sadja, zelenjave in zelišč.
Kuharska etnična judovska dediščina se je vrnila in je bila v novi, heterogeni družbi zelo dobro sprejeta. Poleg domače kuhinje so danes v uličnih prodajalnah, na tržnicah, v trgovinah in restavracijah na voljo številne jedi z etničnim ozadjem, prav tako jih strežejo tudi na porokah in ostalih slovesnostih. Prekrivanje in kombiniranje jedi različnih etničnih skupnosti z razvojem več etnične kulture prehranjevanja postaja neke vrste standard, ki dela izraelsko kuhinjo tako posebno. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil v Izraelu vse večji poudarek na implementaciji mednarodnih kuhinj na osnovi svežih, lokalnih izraelskih sestavin, po prelomu tisočletja pa so svoj pohod v izraelsko kulinariko pričeli trendi zdravega prehranjevanja s poudarkom na organskih in polnozrnatih sestavinah.
Geografski in verski vplivi na izraelsko kulinariko
Velik vpliv na izraelsko kulinariko ima prav gotovo tudi geografija, sploh ko je govora o svežih sredozemskih sestavinah, kot so oljke, pšenica, čičerika, mlečni izdelki, ribe in zelenjava (predvsem paradižniki, jajčevci in bučke). Izrael ima že v osnovi v izobilju svežega sadja in zelenjave in ju tudi s pridom izkorišča v kulinarične namene. Za to se imajo zahvaliti raznolikemu podnebju, ki omogoča gojenje različnih sadnih dreves.
- Obalno območje: Pomaranče, limone, grenivke in drugi agrumi.
- Hriboviti predeli: Smokve, granatna jabolka in oljke.
- Subtropsko podnebje (Galilejsko morje in dolina reke Jordan): Mango, kivi in banane.
- Zmerno podnebje (gorski predeli Galileje in Golana): Grozdje, jabolka in češnje.
Izraelske prehranjevalne navade so tudi sicer v skladu s širšo sredozemsko regijo, saj je kosilo načeloma pomembnejši obrok dneva kot večerja. Mnogi Izraelci stavijo na lahke jutranje in večerne obroke, sestavljene iz različnih vrst mehkih in trdih sirov, jogurtov, kisle smetane, zelenjave in solat, oliv, trdo kuhanih jajc ali omlet, kisanih ali dimljenih slanikov, različnih vrst kruha, svežega pomarančnega soka in kave.
Judovski prazniki in običaji
Dodatno na izraelsko kuhinjo vplivajo tudi judovski prazniki, v času katerih pripravljajo tradicionalne jedi:
- Različne vrste pletenih kruhov (challah) za šabate in druge praznike.
- Marmeladni krofi (sufganiyot) za hanuko.
- Pecivo hamantasch (oznei haman) za purim.
- Charoset, vrsta sadne paste, za pasho (judovsko veliko noč).
- Mlečne jedi za šavout oziroma praznik tednov.
Šabatska večerja, ki se uživa ob petkih po sončnem zahodu, in v manjši meri tudi šabatsko sobotno kosilo, je pomemben obrok v izraelskih domovih. V judovski veri poznajo sicer obredno čisto hrano, ki ji pravijo košer. Pravila temeljijo v Mojzesovem peteroknjižju in izvirajo približno iz leta 1200 pred Kristusom.
Tipične izraelske jedi
Izrael se ponaša z malim morjem gurmanskih dobrot, ki so hranljive, zdrave in obenem tudi izjemno okusne. Tukaj je izbor nekaterih najbolj priljubljenih in tipičnih jedi:
Ulična hrana in glavni obroki
- Humus: Za številne Izraelce kralj vseh jedi, verjetno najbolj znana in zagotovo najbolj priljubljena hrana. Gre za pasto iz kuhane čičerike, tahinija (paste iz mletih popečenih sezamovih semen), limone in olivnega olja. Običajno je postrežen s pita kruhom, surovo čebulo in kislimi kumaricami. Postrežejo ga na več načinov: kot glavno jed, ki ji dodajo ful (fava fižol) in trdo kuhana jajca; prilogo ali prigrizek - v tem primeru zraven ponudijo pita kruh, ki ga pomakate v jed oziroma z njim zajemate humus iz krožnika. Za dodaten okus lahko jedi dodate svežo čebulo, pečeno zelenjavo ali olive.
- Falafel: Globoko ocvrte kroglice, narejene iz čičerike (ali mešanice čičerike in fava fižola) in začimb, postrežene v toplem pita kruhu, z veliko izbiro solat in omak. Velja za nacionalno jed Izraela in je najbolj priljubljena hitra hrana. Čeprav naj bi prvotno izviral iz Egipta, velja za kralja izraelske kulinarike.
- Šakšuka (Shakshuka): Zelenjavno-jajčna enolončnica, ki jo Izraelci imajo za svojo najbolj izraelsko jed, čeprav izvira iz severne Afrike oziroma Magreba. Pripravljena je iz pražene čebule, paradižnika in (tudi pekoče) paprike. Znotraj omake so poširana jajca. Ime po arabsko pomeni "mešanica". Jed je močno podobna satarašu z jajci ali balkanskemu džuveču. Običajno jo postrežemo v vroči ponvi, s svežim hrustljavim kruhom, olivami in kumaricami. Čeprav si Izraelci raje privoščijo šakšuko za zajtrk, jo lahko naročite skozi ves dan.
Recept za Šakšuko
V ponev vlijemo malo olja in na njem popražimo drobno narezano čebulo, da porumeni. Dodamo čili in drobno narezan česen ter ob mešanju še malo popražimo, da zadiši. Dodamo na koščke narezano papriko in vse skupaj nekoliko popražimo. Nato dodamo narezan paradižnik in sol, poper (po okusu), mleto papriko in malo drobno sesekljanega peteršilja. Kuhamo tako dolgo, da se naredi fina gosta omaka in se paprika zmehča, ne sme pa se preveč razkuhati - približno 15 minut. Ko je jed že skoraj gotova, vanjo s kuhalnico napravimo štiri večje vdolbine, ki naj bodo enakomerno porazdeljene, in v vsako ubijemo po eno jajce. Jed pokrijemo s steklenim pokrovom, da bomo lahko spremljali, ali so jajca že kuhana. Pravi mojstri počakajo tako dolgo, da so jajca mehko kuhana, s tekočim rumenjakom (približno 3 minute).
- Hamin: Tradicionalna judovska enolončnica, ki jo v zimskih časih postrežemo toplo. Ima veliko različic, običajno pa vsebuje krompir, fižol, zrna ali kakršne koli stročnice. Tradicionalno se hamin počasi kuha v pečici (12 ur) na nizki temperaturi v velikem loncu čez petkovo noč. Ta način počasnega kuhanja naredi enolončnico kremasto in bogato z izrazitimi okusi.
- Druzi pita: Jed iz kuhinje Druzov, etnično-verske skupnosti na severnem delu Izraela. Sestavljena je iz preprostega ravnega kruha (kruh tabuh) z lokalnim sirom labneh, olivnim oljem, začinjenim limoninim čilijem, solato tabbouleh in Za’atarjem (lokalno posušeno zelišče). Pogosto jo najdemo na tržnicah.
- Jachnun: Klasična jed iz judovske jemenske kuhinje. Je zvitek testa, ki je premazan z maslom, tradicionalno je narejen v loncu, ki je v pečici na nizki temperaturi čez noč. Testo je malce sladkega okusa, postrežen je s sveže naribanim paradižnikom, kuhanim jajcem in jemensko čilijevo pasto. Običajno ga lahko najdete le ob petkih ali sobotah.
- Sabich: Zelo okusen iraško-judovski sendvič. Topel pita kruh, napolnjen s hrustljavim sladkim globoko ocvrtim jajčevcem, krompirjem kuhanim na pari ter jajci. Čez to polijete kremno omako iz tahinija in ambe. Je zelo priljubljena ulična jed in jo lahko najdete povsod, kjer ponujajo falafle.
Stranske jedi, solate in predjedi
- Tahini: Kremasta slana pasta iz sezamovih semen oziroma sezamovo maslo. Izraelci ga običajno dodajajo humusu, pomaki baba ganoush (salat ḥatzilim), sendviču s falafli ali pa uporabljajo kot solatni preliv. Avtentični izraelski preliv je narejen iz sezamove paste, limoninega soka, olivnega olja in česna. Starodavna hrana, katere začetki naj bi segali v Indijo, v čas začetka pridelave sezamovih semen, to je okrog 5 tisoč let pred našim štetjem.
Priprava domačega Tahinija
Na eno enoto olja vzamemo štiri enote sezamovih semen. Sezam pražimo v teflonski ponvi nekaj minut - pripravljen je, ko začnejo semena poskakovati. Pražena semena nekoliko ohladimo in zmeljemo v multipraktiku. Nadaljujemo mešanjem, dodamo ščepec ali dva soli ter postopoma dolivamo olje.
- Izraelska solata: Običajno pripravljena iz drobno sesekljanega paradižnika in kumaric, začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom, soljo in poprom. Jedo jo z večino obrokov, vključno s tradicionalnim izraelskim zajtrkom.
- Tabbouleh: Levantska veganska jed, tradicionalno narejena iz paradižnika, drobno sesekljanega peteršilja, mete, bulgurja in čebule, začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom in soljo.
- Kubba: Jed iz riža/zdroba/bulgurja (zdrobljene pšenice), mlete čebule in drobno mlete govedine, jagnjetine ali piščanca. Najbolj znana vrsta je torpedo oblikovana ocvrta kroketa, polnjena z mletim mesom.
- Sambusak: Polkrožen žep iz testa, polnjen z zdrobljeno čičeriko, ocvrto čebulo in začimbami. Obstaja tudi vrsta z mesom, ocvrto čebulo, peteršiljem, začimbami in pinjolami, včasih pomešana z zdrobljeno čičeriko, ter zajtrkovna različica s feto ali sirom tzfat in za'atarjem.
- Pečena zelenjava: Vključuje papriko, čili papriko, paradižnik, čebulo, jajčevce in včasih tudi krompir in bučke.
- Khamutzim: Vložena zelenjava, pripravljena z namakanjem v vodi in soli (ter včasih olivnem olju) v loncu in izločitvijo zraka.
- Solate in pomake iz jajčevcev: Baba ghanoush, v Izraelu imenovana salat ḥatzilim, je narejena s tahinijem in drugimi začimbami, kot so česen, limonin sok, čebula, zelišča in začimbe. Včasih se jajčevec peče na odprtem ognju, da dobi dimljen okus.
- Salat avocado: Solata avokada v izraelskem slogu, z limoninim sokom in sesekljano šalotko.
- Memula’im: Polnjena zelenjava, ki je bila prvotno zasnovana za razširitev poceni sestavin v obrok. Dna artičok, polnjena z mesom, so znana kot ena izmed velikih jedi sefardske jeruzalemske kuhinje Starega Jišuva.
- Polnjeni datlji in suho sadje: Postreženi z riževimi in bulgurjevimi jedmi.
Juhe, riž in testenine
- Juhe: Uživa se različne vrste juh, zlasti pozimi. Predvsem ob praznikih se z juho postrežejo cmoki, kot so kneidlach (matzah kroglice) Aškenazov ali gondi (čičerikini cmoki) iranskih Judov, ali kubba, družina cmokov, ki so jih v Izrael prinesli bližnjevzhodni Judje.
- Riž: Pripravljen na številne načine, od preprostega kuhanega belega riža do prazničnih enolončnic. "Zeleni" riž, pripravljen z različnimi svežimi sesekljanimi zelišči, je priljubljen med perzijskimi Judi. Mujadara je priljubljena jed iz riža in leče, prevzeta iz arabske kuhinje.
- Kuskus: V Izrael so ga prinesli Judje iz Severne Afrike. Še vedno se pripravlja v nekaterih restavracijah ali pri tradicionalnih kuharjih z večkratnim presejanjem zdroba in nato kuhanjem nad aromatično juho v posebnem parnem loncu, imenovanem couscoussière. Uporablja se v solatah, glavnih jedeh in celo nekaterih sladicah.
- Ptitim: Izraelska testenina, ki je zdaj na voljo v številnih oblikah, vključno z biseri, zankami, zvezdicami in srčki, prvotno pa je bila oblikovana kot riževa zrna. Ptitim se lahko kuha kot testenina, pripravi pilaf slogu s praženjem in nato kuhanjem v vodi ali jušni osnovi, ali peče v enolončnici. Kot druge testenine, se lahko začini na številne načine z začimbami, zelišči in omakami.
Ribje in mesne jedi
- Sveža riba: Postrežena cela, v sredozemskem slogu, na žaru ali ocvrta, začinjena le s sveže stisnjenim limoninim sokom. Sladkovodna postrv (forel), orade (denisse), Peterova riba (St. Peter's fish) so nekatere priljubljene vrste.
- Slaniki: Pogosto postreženi pri kidušu, ki sledi sinagoškim službam ob šabatu, zlasti v aškenaških skupnostih.
- Ribja kufta: Ponavadi ocvrta z začimbami, zelišči in čebulo (včasih tudi pinjolami) ter postrežena s tahinijem ali jogurtovo omako.
- Meso na žaru in roštilj: Pogosta v izraelski kuhinji. Država ima veliko majhnih gostiln, specializiranih za goveji in jagnječji kebab, shish taouk, merguez in šašlik. Nabodena gosja jetra so jed iz južnega Tel Aviva.
- Šnicl: V Izrael so ga prinesli Judje iz Srednje Evrope, vendar pred in v zgodnjih letih Države Izrael telečje meso ni bilo dostopno, piščanec ali puran pa sta bila poceni in okusna nadomestka. Danes večina kuharjev kupi že paniran šnicl in ga postreže s humusom, tahinijem in drugimi solatami za hiter glavni obrok.
- Klobase: Različne vrste klobas so del sefardske in mizrahi kuhinje v Izraelu. Judje iz Tunizije izdelujejo klobaso, imenovano osban, s polnilom iz mletega mesa ali jeter, riža, sesekljane špinače in mešanice zelišč in začimb.
- Mesne enolončnice (piščanec, jagnjetina in govedina): Kuhane z začimbami, pinjolami, zelišči, kot so peteršilj, meta in origano, čebulo, paradižnikovo omako ali tahinijem ali sokovi, kot so melasa granatnega jabolka, sok granatnega jabolka, vino granatnega jabolka, grozdno vino, arak, datljeva melasa in tamarind.
Mlečni izdelki
Mlekarstvo je pomemben sektor izraelskega kmetijstva že od ustanovitve države, in donos lokalnih krav molznic je med najvišjimi na svetu. Sprva so mošavi (kmetijske zadruge) in kibucu proizvajali predvsem mehki beli sir, saj je bil poceni in hranljiv. Mehki beli sir, gvina levana, je pogosto označen z vsebnostjo maščobe, na primer 5% ali 9%. Labneh je beli sir na osnovi jogurta, pogost po vsem Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prodaja se navaden, z za'atarjem ali v olivnem olju. Dodajanje začimb, kot so za'atar, posušen origano ali sumac, in zelišč, kot so timijan, meta ali šalotka, je pogosto pri konzerviranju kroglic labneh. Tzfat sir, beli sir v slanici, podoben feti, je bil prvič proizveden v mlekarni Meiri v Safedu leta 1837 in se tam še vedno proizvaja. V zgodnjih osemdesetih letih so majhne zasebne mlekarne začele proizvajati ročno izdelane sire iz kozjega in ovčjega mleka ter kravjega mleka, ki spominjajo na tradicionalne sire, kot so tisti, izdelani v podeželski Franciji, Španiji in Italiji. Mnogi so izdelani iz ekološkega mleka. Haminados so jajca, pečena po kuhanju, postrežena ob enolončnici ali obrokih; v haminu se uporabljajo zjutraj za zajtrk, včasih pa nadomeščajo tudi običajno jajce v sabichu.
Sadje
Izrael je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev in izvoznikov svežih citrusov, v Izraelu pa se goji več kot štirideset vrst sadja, vključno s citrusi, kot so pomaranče, grenivke, mandarine in pomelit, hibrid grenivke in pomela, razvit v Izraelu. Sadje, ki se goji v Izraelu, vključuje avokado, banane, jabolka, češnje, slive, liči, nektarine, grozdje, datlje, jagode, opuncije (tzabbar), kaki, nešplje (shesek) in granatna jabolka, in se redno uživa. Mnoge edinstvene sorte manga so avtohtone v državi, večina jih je bila razvitih v drugi polovici 20. stoletja. Verjetno najbolj priljubljena sorta je tip Maya, ki je majhna do srednje velika, dišeča, barvita (s 3-4 barvami) in običajno brez vlaken. Izraelska sezona manga se začne maja, zadnji sadeži pa dozorijo, ko se bliža oktober. Različne sorte so na trgih v različnih mesecih, tip Maya je viden med julijem in septembrom. Veliko Izraelcev ima sadna drevesa na svojih dvoriščih, citrusi (zlasti pomaranča in limona) so najpogostejši. Tudi mangi so zdaj priljubljena drevesa za gospodinjstva. Sadje se postreže kot prigrizek ali sladica skupaj z drugimi predmeti ali samo po sebi.
Peciva in sladice
V Izraelu obstaja močna tradicija domačega pečenja, ki izhaja iz let, ko je bilo zelo malo pekarn, ki bi zadovoljevale povpraševanje.
- Sladice iz zdroba: Primeri vključujejo peciva iz zdroba z okusom citrusov, navlažena s sirupom in imenovana basbousa, tishpishti ali revani v sefardskih pekarnah.
- Babka: Aškenaška babka je bila prilagojena tako, da vključuje halvo ali čokoladni namaz, poleg staromodnega cimeta. Obstaja tudi veliko sort jabolčnih kolačev.
- Bourekas: Slastna peciva, ki so jih v Izrael prinesli Judje iz Turčije, Balkana in Soluna. Izdelana so iz listnatega testa v različnih oblikah, pogosto posuta s sezamovimi semeni in polnjena z mesom, čičeriko, sirom, špinačo, krompirjem ali gobami.
- Rugelach: Zelo priljubljen v Izraelu, pogosto ga najdemo v večini kavarn in pekarn.
- Malabi: Svilnat puding iz mleka ali smetane (obstaja tudi veganska varianta na vodni osnovi), prekrit s sladkim sirupom iz vrtnic, hrustljavimi arašidi in kokosovimi kosmiči. Za popoln grižljaj preprosto zmešajte vse. Malabi je v Izraelu zelo priljubljena sladica in jo najdete povsod; v restavracijah, tržnicah, tovornjakih s hrano in celo v supermarketih.
- Knafeh: Odlična palestinska sladica, ki je priljubljena po celotnem Izraelu. Sladko sirovo pecivo je namočeno v sladkorni sirup, aromatizirano s pomarančo ali rožno vodo in posuto s sesekljanimi pistacijami. Običajno jo postrežemo toplo z vročim sladkornim sirupom.
Pijače
Poleg okusne hrane se Izrael lahko pohvali tudi z nekaterimi tipičnimi napitki in pijačami.
- Sok granatnega jabolka: Velja za enega najbolj zdravih na svetu, kupite pa ga lahko na praktično vsakem koraku pri uličnih prodajalcih.
- Arabska kava: Sladka arabska kava, pripravljena s kardamomom, žafranom in rožno vodo. Običajno se postreže v majhni lični skodelici z nekaj sladkarijami in pecivom ob strani.
- Sahlab: Priljubljen topel kremni napitek, ki izvira z Bližnjega vzhoda, pripravljen pa je iz vročega mleka ter praška za puding iz orhidej. Najpogosteje sta po vrhu posuta cimet in pistacije.
- Arak: Žgana pijača, znana po vsem Bližnjem vzhodu, pripravljena s pomočjo fermentiranega soka smokev in grozdja ter začinjena z janeževimi semeni.
- Goldstar pivo: Temno lager pivo, proizvedeno v Izraelu, ki velja za domači prodajni hit in eno najboljših piv v državi.
tags: #izraelska #kulinarika #wikipedija