Sladoled je ena izmed najbolj priljubljenih sladic na svetu, ki osvežuje v vročih poletnih dneh. Čeprav si ga lahko privoščimo skozi vse leto, se pogosteje lotimo priprave domačega sladoleda v poletnih mesecih, saj mu lahko dodajamo različne sveže sestavine, kot so sadje in zelišča, ter si tako pripravimo okus po lastnih željah. Zgodovina sladoleda sega vsaj dva tisoč let nazaj, vendar je čas, kraj ali oseba, ki je izumila to ledeno sladico, težko natančno določiti. Vemo pa, da je že Aleksander Veliki užival v sladici iz snega oziroma ledu, prelitega z medom in nektarjem. Tudi kralj Salomon naj bi si privoščil ledene napitke, rimski cesar Neron pa je svoje podložnike pogosto pošiljal v gore po sneg, ki si ga je nato privoščil zmešanega s sadjem in sokovi.
Marco Polo je v Benetke prinesel recept, ki močno spominja na današnji sorbet, in zgodovinarji ocenjujejo, da se je ta recept nato v 16. stoletju razvil v sladoled, ki se je nato razširil po vsej Evropi. V 17. stoletju je sicilijanski šef Procopio Cuto v Parizu odprl prvo kavarno Café Procope, kjer so gostom postregli tudi s sladoledom iz mleka, smetane, masla in jajc. Kljub temu, da se jim o elektriki in drugih sodobnih pomagali še sanjalo ni, so si že davno tega znali pripraviti ledene posladke. Med takimi iznajdljiveži je bil rimski cesar Neron, ki je živel v prvem stoletju našega štetja. Na drugem koncu sveta so Kitajci kakšnih tisoč let prej mešali led ali sneg z mlekom, kar lahko štejemo za predhodnika večine današnjih sladoledov, ki temeljijo na mleku. Kitajci so sestavine zmešali v ledeno kremo in najbrž je bil prvi z naše celine, ki jo je poskusil, Marco Polo. Za Evropo velja, da so začetniki in še danes najboljši sladoledarji Italijani, ki pa so se veščine izdelave učili od Arabcev. Ti so v času svoje vladavine na Siciliji Italijane naučili skrivnosti zamrzovanja sladoledne kreme. Prelomni trenutek v zgodovini je bil leta 1500, ko je italijanski kuhar ponudil sladoled svatom na poroki francoskega kralja Henrika II. s Katarino Medičejsko. Zanimivo, da se v Ameriki pojavi dokaj pozno, šele v osemnajstem stoletju, vendar kmalu postane ena najbolj priljubljenih sladic. Rad si ga je privoščil predsednik George Washington, konec 18. stoletja.
Prva tovarna za proizvodnjo sladoleda je bila zagnana leta 1851 v Bostonu. Američani so bili tisti, ki so začeli sladoled proizvajati množično oziroma industrijsko, to je bilo v drugi polovici 19. stoletja. Nancy Johnson je leta 1846 patentirala avtomat za izdelavo kremastega sladoleda, ki je aktualen še po več kot 170 letih.
Sladoled je zamrznjena mešanica emulzije maščobe in beljakovin ter sladkorja in dodatkov, ki vplivajo na senzorične lastnosti izdelka. Izdelan je iz pasteriziranega, steriliziranega ali kuhanega zgoščenega mleka, mleka v prahu, surovega masla oziroma mlečne maščobe, smetane, mlečne beljakovine, laktoze, sirotke, jogurta, jogurta v prahu, emulgatorjev in stabilizatorjev. Danes so sladoledi večinoma narejeni iz mlečnega prahu in sladkorja ali cenenih glukoznih ter fruktoznih sirupov. Mleko v njih je pasterizirano ali sterilizirano. Vonji, okusi in struktura sladoledov, mlečnih in nemlečnih, pa so običajno produkt dolge vrste kemičnih dodatkov. Vendar pa lahko odličen sladoled pripravite tudi brez jajc.
Vrste sladoleda glede na način izdelave in sestavine
Če do sladoleda pristopimo na bolj poznavalski način, lahko rečemo, da obstaja v različnih vrstah. Vrste sladoleda, sorte sladoleda, tipi sladoleda ... saj ni bistveno! Prav pa je, da kot podjetje, ki deluje v sektorju sladoleda in slaščic zapišemo nekaj na to temo. Prav tako pa moramo povedati, da slovenska zakonodaja ne pozna termina "vrste sladoleda", medtem ko nekatere druge države imajo te stvari urejene. Vrst sladoleda ni malo. Lahko bi tudi rekli, da jih obstaja neskončno mnogo - a to pravzaprav velja le za okuse. Vrste sladoleda pa navadno razlikujemo glede na njihov način izdelave ali pa na posamezne specifične sestavine. V tokratnem prispevku se bomo torej osredotočili in poskušali prikazati vse vrste sladoleda.
Sladoled, pripravljen z aparatom
Za izdelavo sladoleda z aparatom potrebujete zelo ohlajene sestavine. Te boste dobro zmiksali in vlili v aparat za sladoled. Takšen sladoled je narejen izredno hitro, sploh v aparatih, ki imajo vgrajen kompresor. Pri tem ne potrebujemo upoštevati nobenih "zakonitosti", kot pri npr. obrtniškem sladoledu na kepice. Tudi tu trenutno ne obstaja noben predpis, ki bi določal posamezne parametre ali minimalne zahteve za vsako vrsto sladoleda.
Gelato
Gelato je priljubljena zamrznjena sladica, ki izvira iz Italije. Pri izdelavi se uporablja polnomastno mleko in sladkor. Na splošno vsebuje manj maščob kot druge vrste sladoleda ali zamrznjenih sladic - približno 3,8%. Nekateri izvor gelata pripisujejo Siciliji, nekateri pa Firencam, strinjajo pa se, da se je odkritje pripetilo v Italiji. Italijanski kuhar Francesco Procopio dei Coltelli je v poznih 1600-ih v Parizu odprl svojo kavarno, kjer je med drugim ponujal gelato. Dandanes je obrtni sladoled ali gelato poznan po vsem svetu. Pripravljen je po ustaljenem postopku, ki zajema pasterizacijo, zamrzovanje sladoleda v stroju za sladoled, hrambo v zamrzovalnikih in prodajo v posebnih sladolednih vitrinah. Gelato je torej sladoled, katerega sladoledarna sama proizvaja. Proizvodnja obsega izdelavo sladoledne baze, aromatiziranje in izdelavo sladoleda v stroju za sladoled.
Sladoled (Ice Cream)
V primerjavi z gelatom ima sladoled (bolj znan pod imenom Ice Cream) večjo vsebnost maščobe (saj, kot že ime pove, je narejen iz smetane). Poleg tega je za ta tip sladoleda značilna izjemno mehka struktura, to pa zato, ker vsebuje veliko več zraka kot gelato. Navadno se ta sladkana zamrznjena živila zaužije kot prigrizek ali sladico. Lahko je narejen iz mleka, bolj pogosto pa iz smetane (rastlinske ali živalske). "Ice cream" sladoled je nato aromatiziran, podobno kot sladoled (npr. s čokolado, kakavom, lahko uporabite tudi strok vanilije). Običajno se poleg stabilizatorjev dodajajo tudi barvila. Zmes je nato zmešana, da se v zmes vkomponira zrak, hkrati pa je zamrznjena. Rezultat je na koncu gladka poltrdna pena, ki je trdna pod lediščem. Za lažje razumevanje - v Sloveniji se takšne vrste sladoleda največkrat dobijo v trgovinah. Predpakiran sladoled je največji približek temu sladoledu.
Sorbet
Sorbet je pravzaprav zamrznjena sladica, ki je narejena iz sladkane vode v kombinaciji s sadjem, vendar ne vsebuje mlečnih izdelkov. Če že vsebujejo mlečne maščobe v manjši meri (npr. 1-3%) je prav, da jih naslavljate z šerbet! Sorbeti so pogosto narejeni iz gostih sokov ali sadnih pirejev, lahko pa jih seveda pripravite tudi iz koncentriranega, termično obdelanega sadja, čeprav tu postavljate pod vprašaj končni izgled. Najlažji recept za izdelavo sorbeta (ne glede na tip sadja) je: 4 skodelice sadnega pireja in 1 skodelica sladkorja. Na ta način boste dobili sorbet, ki bo poleg 20% dodanega sladkorja imel tudi nekaj % lastnega sladkorja. Dejstvo je, da vsako sadje vsebuje nekaj naravnega sladkorja, vendar ta skorajda nikoli ne zadošča, da bi takšen sladoled bil kremast.
Granita
Granita je sicilijanska sladica, ki jo sicilijanski sladoledarji radi predstavljajo kot svojo, sicilijansko granito. Zanjo so značilni različni in kompleksni okusi, ki velikokrat niso samo sadni (npr. limona, breskev, jagoda) ampak tudi oreškasti (npr. mandelj, pistacija) ali pa iz ostalih "klasičnih sladolednih okusov. Granita, ki naj bi bila v starih časih izdelana iz snega pobranega na pobočjih Etne, je na Siciliji še vedno tretirana kot sladoled, medtem ko v Evropi in drugje spada bolj v kategorijo osvežilnih napitkov. Tekočim, barvno vpadljivim izdelkom sicilijanski avtorji pravih, domačih granit, radi rečejo granatina! V Sloveniji pa se zanje uporablja izraz granita.
Točeni sladoled in Frozen jogurt
Pri točeni različici obstajata dve vrsti sladoleda. Nedavno smo o jogurtovem sladoledu napisali tudi podroben članek - Jogurtov sladoled! Ta je navadno izdelan iz tekočih ali z mlekom zmešanih praškastih zmesi. Za točen sladoled je značilen stroj za sladoled, ki je navadno opremljen z eno ročko (za en okus) ali pa s tremi ročkami (za dva posamična sladoledna okusa in en mešan). Stroj je lahko samostoječ ali nadpultni. Soft sladoledu priljubljenost niha - so obdobja, ko ga je mogoče dobiti na vsakem koraku in so obdobja, ko nekako ponikne. Vsekakor pa lahko rečemo, da je v zadnjem obdobju tudi za te vrste sladoleda (točeni sladoled in frozen jogurt) precej povpraševanja.
Rolice sladoleda (Rolled Ice Cream)
Okrog leta 2009 so na Tajskih uličnih prodajalnah začeli ponujati posebne rolice sladoleda. Hitro so postale prepoznavne predvsem po svoji značilni obliki in nevsakdanji pripravi. Za njihov hiter in atraktiven prihod na trg gre zahvala predvsem socialnim omrežjem, na katerih lahko vidite čudovite našine priprave. Navadno so izdelane iz mleka, smetane in sladkorjev, ki jim na posebni zmrzljivi podlagi lahko dodate še ostale sestavine za aromatiziranje. Tekoča zmes se na -30°C izredno hitro ohladi in nato se s špatulo izdela posebne zrolane zvitke. Ti so servirani v lonček in navadno dekorirani z različnimi prelivi.
Sladoledne ledenke in lučke
O sladoledni ledenki smo že zapisali celoten prispevek (ledenka sladoled), prav pa je, da jo omenimo, če že opisujemo vse vrste sladoleda. Gre za zamrznjeno slaščico, ki je zapakirana v papirnat ali plastičen ovoj in navadno je pripravljena iz sirupov ali kašastih sadnih pirejev. Med najbolj znane zgodbe sladolednih ledenk gotovo spada podjetje LaPopsi, ki je svojo zgodbo uspešno predstavila skozi podjetniško idejo v Štartaj Slovenija. Sladoledno ledenko pa lahko pripravite tudi s kremnim sladoledom. Na ta način je izdelana priljubljena sladoledna lučka, kjer belo notranjost skriva trdna čokoladna zunanjost.
Francoska zmrzlina (Parfait) in Semifreddo
Francosko zmrzlino (parfait) izdelate iz termično obdelanih stepenih rumenjakov, ki jim dodate sladkor. Rumenjake v sladkor vmešamo med segrevanjem (približno med 65°C in 75°C). Parfait lahko izdelate brez posebnega aparata za sladoled, saj se zrak v zmes vključi v zmes med stepanjem jajčne pene. Takšno peno lahko tudi aromatizirate, tako da dobite sadni ali kremni okus oziroma ji dodate lešnike, pistacije ipd.
Američani poznajo podobno vrsto sladoleda, ki pa jo postrežejo v visokem steklenem kozarcu. Zmrzlino oziroma semifreddo kot Italijani poimenujejo svojo vrsto sladoleda, naredimo zelo podobno kot francoski parfait, le da v sladkor vmešate stepene beljake (kot npr. pri meringu). Prav zaradi slednje je potrebna izredna pazljivost pri stepanju; da je ne stepemo preveč. Za ta tip slaščice je zanimivo tudi to, da je bila prvič izdelana v 19. stoletju, glavni razmah pa je doživela kakšnih sto let kasneje.
Domač sladoled
Domač sladoled je vsak sladoled, ki ga lahko izdelate z domačimi sestavinami. Navadno gre tukaj največkrat za mešanice različnih vrst sadja (npr. banan, borovnic, gozdnih sadežev) ipd. Izdelave sladoleda se lahko lotite tudi z nekaj potrpežljivosti. Zmiksano vsebino vlijte v posodo, ki ste jo poprej že imeli nekaj časa v zamrzovalniku. Vse skupaj postavite v zamrzovalnik in vsakih 30 minut zadevo premešajte z vilicami. Ta postopek je najdaljši in mnogim se sladoled na ta način strdi. Dobro je, da sladoled postrežete takoj, ko ste zadovoljni s konsistenco.
Če pa želimo kakšen drug okus, pa si ga seveda tudi lahko omislimo. Za čokoladnega je osnova čokolada ali kakav v prahu. Za vaniljo vaniljev strok in podobno. Danes si sladoled brez večjih težav lahko pripravimo sami. Lahko ga preprosto zamrznemo v zamrzovalniku ali pripravimo v strojčku za sladoled.
Zanimivosti o sladoledu
Sladoled je ena izmed najbolj priljubljenih sladic na svetu. Nekaj zanimivih zgodovinskih dejstev:
- O nastanku najbolj priljubljene sladice na svetu kroži kar nekaj zanimivih zgodb. Vse naj bi se začelo pred več kot tri tisoč leti na Kitajskem. Ko so se kitajski vladarji želeli posladkati in osvežiti, so jim njihovi kuharji postregli s prav posebno sladico: v zmrznjen sneg iz planin so vmešali sadje, vino in med.
- Italijani so veliko let pozneje preprosto ledeno sladico spremenili v pravo kulinarično mojstrovino. Receptu, ki ga je leta 1295 iz Kitajske prinesel svetovni popotnik Marco Polo, so dodali jakovo mleko. Tako je sladoled dobil bolj kremasto teksturo. Seveda je pozneje recept doživel še mnoge spremembe.
- Prvi kornet je izdelal Italo Marchiony leta 1896. Takrat je bilo v navadi, da so sladoled prodajali v posodicah. Zamisel se mu je porodila, ker so mu ljudje razbili ali odnesli posodice, v katerih jim je postregel sladoled.
- In kako je nastal sladoled na palčki? Popolnoma naključno. 11-letni Frank Epperson je nekega zimskega dne na terasi pozabil kozarec soka, v katerem je imel palčko za mešanje. Naslednji dan ga je presenetila zamrznjena poslastica. In tako je naključno nastal sladoled na palčki, ki mu danes Slovenci pravimo kar sladoledna lučka.
Hranilna vrednost in poraba
- Zaradi visoke energijske vrednosti uvrščamo sladoled na vrh prehranske piramide. Poleg maščob in sladkorja vsebuje tudi nekatere pomembne hranilne snovi, kot so beljakovine, kalcij, vitamina A in D ter riboflavin.
- Največji ljubitelji sladoleda so prebivalci Nove Zelandije. Povprečni prebivalec v enem letu poje kar 26,3 litra sladoleda. Na drugem mestu so Američani z 22,5 litra sladoleda na osebo. V Evropi so na prvem mestu Švicarji s 14,4 litra, sledijo jim Švedi s 14,2, Danci z 9,2 litra in Italijani z 8,2 litra na osebo. Tudi Slovenci smo veliki ljubitelji sladoleda. Povprečen Slovenec naj bi v enem letu pojedel približno 4 litre sladoleda.
- Po svetu najbolj priljubljen sladoledni okus je, verjeli ali ne, vanilija. Na drugem mestu je seveda čokolada.
- Že ena žlica sladoleda je dovolj, da v nas prebudi občutek užitka in nas osreči. To so pokazali izsledki zanimive raziskave, ki so jo opravili strokovnjaki z inštituta za psihiatrijo v Londonu.
- V 19. stoletju so sladoledu na Slovenskem rekli zmrzlina. Jedli so ga lahko samo premožnejši sloji, privoščili pa so si ga kot vmesni obrok med svečanimi kosili.
- V mestu Merida v Venezueli je znamenita slaščičarna Heladeria Coromoto, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisala s tem, da znajo izdelati več kot 900 sladolednih okusov. Vsak dan je na izbiro med 70 in 80 različnih okusov. Med najzanimivejšimi je sladoled viagra. Menda naj bi vseboval izvlečke naravnih afrodiziakov.
- Pri najbolj nenavadnih sladolednih okusih zagotovo prednjačijo Japonci. Tako si lahko na Japonskem privoščimo naslednje sladoledne okuse: ligenj, hobotnica, plavut morskega psa, alge, črni sezam ipd. Nenavadne sladoledne okuse lahko najdemo tudi drugje po svetu.
- V lizanju sladoleda pa ne uživamo samo ljudje! V Londonu so leta 2010 postavili prvo prodajalno sladoleda, ki je namenjena izključno pasjim ljubljenčkom. Ali se bodo odločili za sladoled z okusom piščanca in slanine ali za sladoled z okusom pasjih keksov, je odvisno od njihovega okusa. Letošnje leto so tudi Italijani poskrbeli za svoje pasje ljubljenčke. Izdelali so pasji sladoled, ki ne vsebuje mleka, jajc ali sladkorja. Psi lahko izbirajo med tremi različnimi okusi: vanilija, riž in jogurt.
Kako je bil izumljen sladoled? | KOLOSALNI IZUMI
Prednosti sadnega sladoleda
Sadni sladoled ima številne prednosti, ki jih lahko uživate ob tem osvežujočem in okusnem posladku:
- Naravna sladkost: Sadje v sladoledu prispeva k naravni sladkosti. Namesto dodajanja rafiniranega sladkorja lahko uporabite zrelo sadje, ki je bogato s fruktozo. To je odlična izbira za tiste, ki želijo zmanjšati vnos dodanega sladkorja.
- Vitamini in minerali: Sadje je bogato z vitamini, minerali in antioksidanti. Sladoled z dodatkom sadja vsebuje hranilne snovi, kot so vitamin C, kalij, vlaknine in druge koristne spojine.
- Osvežitev: Sadje v sladoledu prispeva k osvežitvi. Sočno sadje, kot so jagode, lubenica, ananas ali mango, doda sladoledu prijetno teksturo in okus ter ga naredi bolj osvežilnega.
- Raznolikost okusov: Sadje omogoča raznolikost okusov. Lahko eksperimentirate z različnimi vrstami sadja in ustvarite edinstvene kombinacije okusov. Na primer, sladoled z dodatkom malin in mete je odlična poletna izbira.
- Prebavljivost: Sadje v sladoledu lahko izboljša prebavo. Vlaknine in encimi v sadju pomagajo pri prebavi in spodbujajo zdravje črevesja.
- Barvita prezentacija: Sadje v sladoledu naredi sladoled bolj privlačen. Barvita mešanica sadja v sladoledu je prava paša za oči in vabi k uživanju.
Vsekakor je sadni sladoled odlična izbira za tiste, ki želijo uživati v sladici, hkrati pa poskrbeti za svoje zdravje in okusne brbončice!
Kako pripravimo sadni sladoled?
Pri pripravi domačega sladoleda potrebujete predvsem veliko domišljije. Za osnovo sladoleda najpogosteje uporabimo mleko, sladko smetano in sladkor, nato pa dodajamo različne druge sestavine, ki določajo okus. Če pazite na kalorije, lahko namesto smetane in polnomastnega mleka uporabite jogurt, kislo mleko, pinjenec, kislo smetano ali celo skuto. Tradicionalni recept vključuje tudi jajca, saj rumenjakova osnova (angleška krema) pripomore h kremnosti in bogati teksturi sladoleda. Za najhitrejšo pripravo domačega sladoleda uporabite strojček za sladoled, ki zmes enakomerno meša in zamrzne sladoledno maso v manj kot eni uri. Če pa nimate strojčka, lahko sladoled pripravite tudi brez njega. Potrebujete zgolj zamrzovalnik in malce več časa, saj zamrzovanje sladoledne mase v tem primeru traja več ur. Pomembno je, da so vse sestavine, iz katerih pripravljate sladoled, ohlajene, saj boste s tem skrajšali čas zamrzovanja in dosegle bolj enakomerno zgostitev sladoledne mase.