Brstični ohrovt je izjemno superživilo, ki vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče, bogato pa je tudi z antioksidanti in drugimi za telo koristnimi sestavinami. Z njegovo redno uporabo na naraven način krepimo telo, skrbimo za presnovo, razstrupljamo kri in se varujemo pred boleznimi. S 100 grami brstičnega ohrovta v telo vnesemo 3,48 gramov beljakovin, 102 odstotka potrebnega dnevnega odmerka vitamina C in kar 169 odstotkov vitamina K.
Vzgoja in sajenje brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, zato potrebuje veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo nekoliko večja kot pri glavnatem ohrovtu; običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo 50 cm v vrsti in med vrstami. Če ga sadimo dovolj narazen, lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve ali ga sadimo ob krompir oziroma v kombinaciji z zeleno.
Setev in presajanje
- Setev: Setev za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo od marca do sredine junija. Sejemo v vlažen substrat, semena pa posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo.
- Pikiranje: Ko se razvijejo »srčasti« klični listi (v roku 7 do 10 dni), rastline pikiramo v posamezne sadilne enote. Če so se sadike »pretegnile«, jih lahko posadimo globlje, vse do kličnih listov.
- Presajanje: Najbolje ga je presajati v juniju, na Primorskem še kasneje. Prezimne sorte presajamo do sredine julija.
Nega, gnojenje in zaščita
Rastlina je zahtevna zlasti za dušik in kalij. Pred presajanjem pognojimo s hlevskim gnojem (do 60 kg/10 m²), kompostom (4 l/m²) ali sodobnimi organskimi gnojili. V času intenzivne rasti dognojujemo z dušikom (npr. koprivna prevrelka), v jesenskem času pa s kalijem (kalijev nitrat, kalijev sulfat ali gabezova prevrelka).
Zaščita pred škodljivci
Mlade rastline varujemo pred bolhači, nadležne so lahko tudi gosenice metuljev (kapusov belin). Kot preventivno rešitev uporabljamo insektno mrežo od sredine maja do konca oktobra. Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper.
Ker je brstični ohrovt visok in ga lahko veter ali sneg polomi, je priporočljivo postaviti oporo. Vsaki rastlini posebej lahko postavimo količek in jo privežemo.
Nabiranje pridelka
Ko rastlina razvije čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem - običajno od novembra do marca. Nabiramo postopoma, od spodaj navzgor. Če smo rastline jeseni vršičkali (odstranili vršni brst), lahko pridelek naberemo naenkrat.
Brstični ohrovt v prehrani
Prebivalstvo se deli na tiste, ki ga obožujejo, in tiste, ki ga ne marajo. Manjši brstični ohrovti so slajši in manj intenzivnega okusa, večji pa so bolj grenki. Če niste ljubitelji kuhanega ohrovta, ga lahko uživate presnega (npr. v solati) ali pa ga pripravite s peko, praženjem ali v juhi.
Ajurvedski pogled na brstični ohrovt
Po ajurvedi je brstični ohrovt hladilna hrana:
| Doša | Učinek |
|---|---|
| Vata | Lahko jo poveča; priporočljiva priprava s toplimi začimbami (ingver, kumina). |
| Pitta | Pomirja zaradi hladilne energije. |
| Kapha | Zmanjšuje jo zaradi svoje lahke in suhe narave. |