Goveje meso velja za vsestransko živilo, ki ponuja številne možnosti za kulinarično ustvarjanje - od hitrih jedi do počasno dušenih specialitet. A da bomo iz govedine resnično izvabili vse njene okuse, moramo vedeti, kateri kos je primeren za določeno jed. Pravilna izbira vpliva tako na teksturo kot na sočnost in okus jedi. Pogosto pa se v mesnici pojavijo vprašanja, kateri kos mesa izbrati, še posebej, ko se srečamo z različnimi poimenovanji in načini priprave.
Umetnost priprave tatarskega bifteka
Tatarski biftek velja za eno izmed tistih jedi, pri katerih se razlika med povprečno in vrhunsko pripravo zelo hitro opazi. Profesionalni mojstri poudarjajo, da je osnova vedno vrhunsko, sveže goveje meso, najpogosteje pljučna pečenka. Pri profesionalni pripravi se meso nikoli ne melje, temveč se ga ročno seseklja z ostrim nožem. Ta postopek omogoča boljšo kontrolo strukture in prepreči, da bi biftek postal kašast. Mojstri svetujejo, da se meso seklja mirno in enakomerno, pri tem pa se sproti odstranjujejo morebitne žilice ali vezivno tkivo.
Klasična kombinacija za tatarski biftek vključuje sol, sveže mleti poper, rumenjak, gorčico, sesekljano čebulo, kapre in nekaj kapljic olja ali masla. Profesionalci opozarjajo, da nobena sestavina ne sme prevladati - cilj je poudariti naravni okus mesa, ne pa ga prekriti. Tatarski biftek mora biti hladen, lepo oblikovan in postrežen takoj po pripravi, pogosto z opečenim kruhom ali toastom.
Recept za tatarski biftek:
- Potrebujete 200 g sveže goveje pljučne pečenke, 1 rumenjak, sol, sveže mleti poper, malo gorčice, drobno sesekljano čebulo, kapre in nekaj kapljic olja ali masla. Za tatarski biftek pri mesarju kupite goveji file. Prosite ga za zadnji koničasti del (t. i. rep) ali pa kupite kar celega. Seveda pa lahko uporabite tudi srednji del ali glavo. File je najmehkejši in najkakovostnejši del govedine. Če ste kupili cel neočiščen goveji file ali hrbet, z njega najprej odrežite maščobo. Nato z majhnim nožem zarežite v trdno vezivno tkivo, ki ovija meso, in to tkivo potegnite z mesa, da ostane samo rdeče, nežno meso. Od očiščenega fileja odrežite zadnji, koničasti del ter ga drobno narežite ali nasekljajte. Če uporabite goveji hrbet, ga prav tako drobno narežite ali nasekljajte.
- Meso z ostrim nožem zelo drobno sesekljajte in ga položite v hladno posodo.
- Dodajte rumenjak, začimbe in dodatke po okusu ter vse skupaj na rahlo premešajte.
Priprava govejega steaka (bifteka) z zelenim poprom
Za pripravo klasičnega govejega steaka, ki se pogosto imenuje tudi biftek, je izjemno pomembna izbira zorjenega mesa. Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da je kakovosten in prvovrsten biftek odvisen izključno od zrelosti mesa. Priporoča se vsaj tri tedne zorjena govedina, v kateri so encimi že naredili svoje - pa naj bo v vakuumu ali na hladnem zraku. Tako meso je pod prsti mehko, nič elastično, in se v ponvi spremeni v pravo fantazijo. Dovolj zorjeno meso nikoli ne bo spustilo rožnate lužice na krožnik, tudi če je sredica povsem surova. Idealen biftek je debel vsaj 2 cm. Meso bo bolj sočno, če ga vsaj 2 uri pred pečenjem pustite na sobni temperaturi.
Recept za biftek z zelenim poprom:
- Meso narežite na debelejše rezine in ga dobro premažite z oljem. V olju ga lahko pustite tudi dan ali dva, saj se bo tako bolj uležalo in bo biftek boljši. Pred peko mesa ne solite in ne poprate.
- Na vroči maščobi popecite bifteke, kot želite - torej da je znotraj še krvav (rare), rožnat (medium-rare/medium) ali prepečen (well-done). Potem ga malo posolite in poprate ter dajte na toplo.
- Na maščobo od pečenja mesa vlijte malo belega ali rdečega vina, dodajte zelen poper - del naj bo zmlet, del v zrnju. Če uporabljate poper iz slanice, ga prej na cedilki dobro sperite.
- Nato dodajte še malo worcesterske omake (ni pa nujno), žličko ali dve masla, malo mlačne vode in malo sladke smetane.
- Ko dodate smetano, omaka ne sme več vreti, zato prej zmanjšajte ogenj in nato vmešajte smetano, da omako lepo poveže.
- Začinite po okusu, vrnite bifteke v omako, pustite na malem ognju kakšno minutko ali dve in jed je pripravljena.
Debata o soljenju in pečenju
Glede soljenja mesa se mnenja razlikujejo. Nekateri tekmovalci v kuharskih oddajah so se prerekali, ali se meso nasoli preden gre v ponev ali ne, in je obveljalo, da ne. Razlaga je, da sol potegne vodo iz mesa in je potem meso trše in bolj žilavo, zato se ga ne soli, oz. se ga soli med počivanjem. Zapekanje mesa je praksa, ki se uporablja dolgo in je logična, čeprav se potem malce tepe z logiko zalivanja pečenke - če naj sokovi ne bi šli ven, ker je prej zapečena, potem ji tisto, s čemer jo polivamo, tudi ravno ne koristi. Ne glede na to, je odločitev o soljenju odvisna od kuharja.
Varnost in temperatura pečenja
Ob pogledu na meso na krožniku, ki je v sredini še rdeče, se nekateri sprašujejo, ali ni to malo tvegano, saj naj bi imelo v sredini vsaj 70 stopinj. Najmanj tvegano je pri govedini, zato se največkrat govedina tako pripravlja. Pri govedini ni preveč razmišljanja o tveganosti, če temperatura na sredi ne doseže določene višine, še posebej, ker mnogi obožujejo tatarski biftek. Restavracije navadno opozarjajo, da je lahko nepopolno prekuhano meso nevarno, predvsem zaradi možnih tožb, vendar ljudem navadno ni nič. Steak, pljučno imamo najraje še nekoliko surovo, ne pa mrzlo v sredini. Poleg tega mora nekaj časa stati, da se sokovi umirijo in nimaš "gejzira" na krožniku. Ni do še surove svinjine, piščanca, medtem ko se dobrega sashimija iz rib, kapesant, hobotnice ne branimo.
Goveji bočnik: Ideal za počasno kuhanje in dušenje
Goveji bočnik je zelo uporaben kos mesa, ki pa se bistveno razlikuje od kosov, primernih za hitro pečen biftek. Bočnik je kos govejega mesa iz spodnjega dela stegna. Strokovno naj bi se zadnjemu bočniku reklo golen, sprednjemu pa podlaket. Ta del je fizično zelo obremenjen, zato je meso bogato prepredeno z vezivnim tkivom in kitami. Iz tega razloga bočnik vsekakor ni primeren za hitro pripravljene steake, temveč je primernejši za počasno kuhanje in dušenje.
Ko bočnik, ki sicer ne sodi med najkvalitetnejše kose govedine, počasi termično obdelujemo v omaki ali tekočini, dobimo zelo okusno, mehko in sočno meso, ki se kar topi v ustih. Najbolj razširjena je uporaba izkoščičenega bočnika za raguje in goveji golaž. To naj bi bil tudi najboljši kos mesa za pripravo odličnega golaža. Bočnik pa je uporaben tudi na druge načine, dobro zoren celo za pečenke in pri pripravi mesa izpod peke. Goveji bočnik je tudi najcenejša izbira za pripravo natrgane govedine (pulled beef). Za golaž je najboljši bočnik.
Bočnik s kostjo in osso buco
Na debelejše kose narezan goveji bočnik s kostjo se največkrat uporablja za pripravo goveje juhe. Če ga več ur dušimo v omaki, pa dobimo zelo okusen mesni ragu, ki ga lahko prelijemo čez domače rezance ali njoke. Mesarji govejo kračo najpogosteje prečno režejo in tako dobimo vsem znane bočnike s kostjo ali kos, ki se lahko imenuje tudi osso bucco, seveda po znani jedi. Odlično se tudi obnese v goveji juhi ali pri pripravi mesa izpod peke. Odlično se tudi obnese na smokerju in s peko low and slow. Moje glavno priporočilo pa je, da ga pripravite kot cela goveja krača. Ne telečja, ampak goveja!
Recept za osso buco iz bočnika:
- Meso damo na pekač ali večji krožnik. Z vrvico meso okoli osi zavežemo, da bo obdržalo obliko. Dobro solimo ter popramo. Meso na obeh straneh pomokamo in odvečno moko otresemo.
- Rešetko damo na sredino pečice in pečico segrejemo na 160 °C.
- Večjo litoželezno ponev ali drugo ognjevarno ponev primerno za pečico, pristavimo na zmeren ogenj. Dodamo olivno olje in toliko mesa, da se med sabo ne pokriva. Večinoma delamo v dveh delih. Govedino na vsaki strani popečemo 4 - 6 minut, da dobi zlato rjavo barvo. Meso prestavimo na krožnik.
- Zelenjavo (korenje, čebulo, zeleno) očistimo in narežemo na en centimeter velike kose. V isto litoželezno ponev damo žlico olivnega olja in zelenjavo. Pražimo 8 - 10 minut, nato dodamo paradižnikov koncentrat. Premešamo in pražimo še dve minuti.
- Zalijemo z vinom ter dodamo lovorova lista. Počakamo, da mešanica zavre, nato pri rahlem vretju kuhamo 3 - 4 minute, da alkohol izpari. Zalijemo z jušno osnovo, solimo, popramo in dodamo osso buco. Pokrijemo s pokrovko.
- Postavimo v pečico, kjer počasi pečemo 1 1/2 - 2 uri, oziroma tako dolgo, da je meso tako mehko, da ga z vilico enostavno razpremo.
- Ko je osso buco pečen, meso prestavimo na krožnik. Odstranimo vrvico in lovorjeva lista. Ponev z omako v kateri se je peklo meso, previdno prestavimo na zmeren ogenj. Kuhamo še 20 - 30 minut, da se omaka zgosti. Pred serviranjem vanjo dodamo še meso. Postrežemo z izbrano prilogo.
Celosten pregled govejih kosov in njihova uporaba
Slovenci smo v svetu med večjimi ljubitelji mesa, kljub temu pa zavržemo med 30 in 40 odstotkov vse hrane. Pri nakupu mesa se pogosto poslužujemo najbolj znanih in zvenečih kosov govedine ali perutnine, pri tem pa pozabljamo, da so povsem užitni in okusni tudi deli mesa, ki morda trenutno niso v trendu. Za nasvet, kako v prehrano vpeljati različne kose govejega mesa, smo vprašali izkušeno mesarico, go. Silvo Čas.
Nasveti izkušene mesarice Silve Čas
»Pri nas v vitrini najpogosteje ostajajo cenejši kosi mesa, v trgovinah pa dražji,« pove Silva Čas iz Mesarstva Čas v Žalcu, ki v mesarstvu v nabavi, prodaji in svetovanju dela že od leta 1970. Za najboljši nasvet o tem, kateri kos mesa kupiti in kako ga pripraviti, se je najbolje odpraviti v mesnico in za nasvet iz prve roke vprašati mesarja. Gospa Čas poudarja, da so se trendi v pripravi in pri nakupu mesa v zadnjem času zelo spremenili in da poznavalci ugotavljajo, da je slovensko meso izredne kakovosti, še posebej, če nosi znak »izbrana kakovost - Slovenija«. »Zelo kakovostna krma in ustrezna skrb za žival sta prva pogoja za dobro meso. V tem primeru kakovost ne more izostati,« pravi. »Vsak kos mesa je namenjen drugi jedi in primeren za določeno pripravo. Stranke me redno sprašujejo, kako naj določene jedi začinijo in kako je najbolje speči meso. Včasih se tudi sama pozanimam, kaj bodo iz izbranega kosa pripravili in glede na slišano podam koristen nasvet,« dodaja.
»Najmehkejši deli govejega mesa so pljučna pečenka, ramsteaki in križ. Te uporabimo za pečenje. Najuporabnejše je goveje stegno, ki ga lahko uporabimo za juhe in zrezke v omaki. Prav tako lahko uporabimo dele pleča, bočnika za pečenje in golaž. Rebra imajo sočno in mehko meso in so uporabna za kuhanje, dušenje ali juho,« razloži mesarica in doda, da mnogi ne vedo, da je meso najslajše, če ga še vročega pojemo iz juhe. Juho prav tako lahko pripravimo iz vseh delov govejega mesa.
Razdelitev govejega mesa in njegova kulinarična uporaba
Goveje meso razdelimo na sprednji del, srednji del in zadnji del. Vsak od teh delov ima svoje posebnosti. Nekateri so mehki in primerni za hitro pripravo, drugi bolj žilavi, a polni okusa, ki so idealni za dolgotrajno kuhanje. Pomembno je poznati tako slovenske kot tudi nekatere mednarodne nazive kosov, saj to olajša komunikacijo pri mesarju.
Kosi sprednjega dela:
- Goveji vrat (chuckroll): Je nekoliko bolj masten in prepreden z vezivnim tkivom, idealen za počasno kuhanje in klasičen golaž. Podplečje ali chuckroll je nadaljevanje bržole, kjer bržola izgubi svojo značilno obliko in zelo pridobi na velikosti. Chuckroll sestavljata dva dela, podplečna bržola (pečemo kot steak) in pa goveji vrat (pečemo počasi in dolgo časa), ki je bližje glavi. V tujini se steaki iz podplečne bržole pogosto prodajajo oz. predstavljajo kot cenejša verzija bržolnega steaka, saj se z okusom in vsebnostjo medtkivne maščobe zelo približajo bržolnim steakom ali ribeye steakom. Goveji vrat je grobo vlaknasto meso z malo kitami, toda skoraj brez maščob. Primeren je za golaže in za kuhanje.
- Pleče (shoulder): Mehkejše kot vrat in primerno za različne vrste peke v pečici, npr. za špikanje z zelišči in česnom, za dušene enolončnice ali za pripravo natrganega mesa. Če ga počasi dušimo, se odlično razpade in vpije omako. Celotno pleče sestavljajo trije glavni sklopi. Na vrhu je napačni file ali mock tender, kos, ki po obliki delno spominja na file pljučne. Nižje pod napačnim filejem je tanko pleče (plečni list), ki je pri nas zelo redek kos. To sta dve ploščati mišici, ki sta skupaj zlepljeni z močnim veznim tkivjem. Ko se ju da narazen, se vezno tkivje odstrani in tako dobimo enega izmed mehkejših steakov.
- Rebra in prsa (ribs and brisket): Ti deli vsebujejo precej maščobe, kar pomeni, da so odlični za dolgo kuhanje v juhah ali enolončnicah. Prava domača goveja juha skoraj ne more brez teh delov. Iz tega predela prihajajo zelo znani beef short ribs ali goveja rebra. Pri nas ta kos mesa zelo radi uporabljamo za kuhanje goveje juhe, je pa odličen za pripravo v smokerju (low and slow) ali pa izpod peke. Na notranji strani reber pa se skriva skirt steak ali prepona, ki visi kot zavesa na notranji strani reber. Ta kos ima zelo močna mišična vlakna in ga je zato potrebno speči zelo na hitro in na visoki temperaturi, zelo dobro se obnese tudi z različnimi marinadami. Najbolj priljubljen je v Mehiki, kjer ga uporabljajo za fajite. Goveja prsa so kos mesa, za katerega vam bo vsak pravi ljubitelj pravega BBQ-ja povedal, da je ultimativen kos in se s pravilno low and slow peko spremeni v pravo mesnato poezijo. Je pa to mišica z ogromno kolagena in zato potrebuje res nizko temperaturo pečenja, idealno je konstantnih 110 stopinj Celzija, za pripravo celotne polovice prs, pa si rezervirajte kar cel dan.
- Ličnice (cheeks): So kos za prave gurmane; z low and slow peko in kančkom dima se jih lahko spremeni v prave male želatinaste in mesnate gurmanske presežke. Je pa to mišica, ki največ dela, saj je govedo prežvekovalec in zato ta mišica nikoli ne miruje. Zato je polna kolagena in potrebuje previdno peko pri zelo nizki temperaturi pečenja (110 stopinj Celzija). Lahko jih dimimo, pečemo v pečici, dušimo v posodi z omako itd.
Kosi srednjega in zadnjega dela:
- Pljučna pečenka (tenderloin/file): Eden najbolj cenjenih kosov govejega mesa. Mehka, skoraj brez vezivnih tkiv, primerna za hiter steak, fileje ali pa surovo pripravo v obliki tatarskega bifteka. Cela v kosu je pljučna pečenka ali tenderloin roast, steaki pa so fileji pljučne ali tenderloin steaks po angleško. File pljučne se deli na glavo, srednji del in rep. Iz glave se reže steak Chateaubriand, iz srednjega dela se reže file steak ali Tournedos.
- Ledveni del, rostbif ali bržola (ribeye/loin/striploin): Iz tega predela prihaja ribeye oziroma bržola. Lahko je v kosu kot bržolna pečenka ali po angleško ribeye roast, rib roast, prime rib. Če to pečenko narežemo na steake, dobimo bržolni steak ali ribeye steak. Ribeye steak je po mnenju mnogih kralj steakov, predvsem zato ker vsebuje več maščobe kot steaki iz spodnjega dela hrbta. Pravi kralj steakov pa je tomahawk steak ali po naše bržolni steak s kostjo. Iz tega predela prihaja tudi čudoviti kos za dimljenje in sicer beef back ribs ali bržolna rebra. Iz tega predela prihajajo najbolj znani kosi, kot je T-bone, ki je sestavljen iz rosbifa in manjšega dela pljučne. Rosbif je zelo mehko in sočno meso, ki ga pripravimo na enak način kot pljučno pečenko. V tem predelu se t-bone nadaljuje oziroma začenja v florentinca ali porterhouse steak po angleško. To je kos, ki je po obliki podoben t-bonu, razlika je le v tem, da je pljučna izrazito večja, saj se tam zadebeli.
- Križni del (rump/ramstek): Iz križnega predela dobimo križno pečenko, ki je sestavljena iz treh glavnih kosov: križnega centra, križnega srca in trikotne picanhe ali špice frikandoja oz. črnega krajca. Križno pečenko lahko pečemo v kosu kot rump roast, jo razstavimo na posamezne tri mišice ali pa celo pečenko prečno režemo na steake. Tako dobimo rump steake ali ramstek po naše. Če križ razstavimo v posamezne mišice, je najbolj prepoznavna in znana prav picanha ali špica frikandoja. V Južni Ameriki ga naravnost obožujejo na žaru. V predelu križa pa se pri dnu, skoraj že pri potrebušini in prednjem delu stegna, skriva tri-tip. To je kos, ki je značilne ošiljene trikotne oblike in se lahko peče kot pečenka (tri-tip roast) ali pa kot steaki. Križni del ali ramstek je sočno in mehko meso, ki je primerno za praženje in cvrtje, uporabljamo pa ga tudi za žar.
- Goveje stegno (round): Delimo na zunanje stegno (frikando), notranje stegno in pa kroglo ali kepo. Notranji del stegna (gostinci mu pravijo carski del) - ang. top round ali pa krogla/kepa - ang. round je najuporabnejši del govedine, ki ga kuharji režejo na fileje, zrezke, kocke, trakove, pečejo pa ga tudi v enem kosu. Zunanje stegno je suho in zelo pusto meso z grobimi vlakni in je izvrstno za zrezke ter za pečenko v celem kosu. Notranje stegno pečemo tako, da je na sredini še rožnato, saj bo v nasprotnem primeru pretrdo. Primerno je za dušene zrezke, rulade ter za dušeno pečenko v enem kosu. Če ga dušimo počasi in dodamo prave začimbe, lahko iz stegna pripravimo odlične omake.
- Goveja potrebušina (flank): Se pri nas najpogosteje uporablja za razrez v kocke in melje za čevapčiče ali pleskavice. Vedno pogosteje pa tudi za burgerje. V spodnjem delu potrebušine se skriva čudovita mišica, imenovana flank steak ali steak potrebušine. Je zelo ploski, elipsaste oblike, izrazito vlaknaste strukture, a zelo prijetnega in nežnega okusa. Odlično se mu poda glazura z azijskim pridihom. To je kos, ki vedno bolj stopa v ospredje, predvsem zaradi nežnega okusa, mehkobe in strukture.
Meso za burgerje in druge specialitete
Za pripravo domačega govejega burgerja je pomembno razmerje med mesom in maščobo. Idealno je meso iz plečeta ali rebrnega dela, ki ga lahko tudi kombinirate za optimalen okus. Namig: dodajte nekaj kapljic sojine omake in čebulo v maso za bolj intenziven okus. Za rižoto lahko kupite flam, pleče, vrat, lahko pa tudi dele stegna, če želite bolj pusto meso. Za goveji file na način Stroganov pri mesarju kupite goveji file in prosite, naj vam odreže zadnji, koničasti del (t. i. rep). Seveda pa lahko uporabite tudi srednji del ali glavo govejega fileja. Če ste kupili cel neočiščen goveji file, z njega najprej odrežite maščobo. Nato z majhnim nožem zarežite v vezivno tkivo, ki ovija meso, in to tkivo potegnite z mesa, da ostane samo rdeče, nežno meso. Od očiščenega govejega fileja odrežite zadnji, koničasti del in ga narežite na približno 1-2 cm debele rezine - fileje.
Shranjevanje in izbira kakovostnega mesa
Pri izbiri mesa je pomembno izbrati meso slovenskega porekla. V mesariji Čas zaradi visoke kakovosti prisegajo na meso slovenskega porekla. Poznavalci ugotavljajo, da je slovensko meso izredne kakovosti, še posebej, če nosi znak »izbrana kakovost - Slovenija«. Z nakupom mesa, vzrejenega v Sloveniji, spodbujate lokalno pridelavo.
Razlikovanje med govedino in teletino
Nekaj težav nastaja že pri razlikovanju govejega in telečjega mesa. Goveje meso je meso goveda, starejšega od dveh let. Telečje meso pa je meso mladega goveda do starosti 8 mesecev. Govedina je trda, običajno rdeča, teletina pa je nežne strukture in rožnate barve. »Več je povpraševanja po govejem mesu. V primerjavi s teletino govedine ljudje porabijo več,« razlaga Silva Čas. Če niste prepričani, povprašajte mesarja, ki vam bo z veseljem pomagal.
Pravilno shranjevanje mesa
Po nakupu je treba goveje meso takoj uporabiti, lahko pa ga vakuumsko zapakiramo in hranimo v hladilniku, kjer bo postalo še mehkejše, ali pa vakuumiranega zamrznemo in mu podaljšamo rok obstojnosti. Na splošno rdeče meso v hladilniku zdrži dlje kot belo, pusto pa dlje kot mastno. Mleto meso, drobovino in meso, narezano na zrezke, je najbolje porabiti isti dan.
- Surovo meso, perutnino in ribe moramo shraniti v najbolj hladen del hladilnika, kjer se temperatura giba od 0 do 3 stopinje Celzija.
- Zarebrnice, steake in manjše kose mesa lahko hranite 2 do 3 dni, večje kose za pečenke pa do 5 dni.
- Če meso zamrznete, ga po odtajanju uporabite čim prej, najpozneje v dveh dneh. Meso naj se odtali v hladilniku, da se taljenje odvije počasi. Pred peko ga je treba ogreti na sobno temperaturo.
Pri načrtovanju nakupov imejte v mislih, da rdeče meso v hladilniku običajno zdrži dlje kot belo, pusto pa dlje kot mastno. Zato najprej porabite piščanca in bolj mastne kose, goveje stegno ali pusto svinjino pa lahko brez skrbi pustite za kak dan kasneje.
Odgovori na pogosta vprašanja o govejem mesu
- Kako izberem pravi kos govedine za svojo jed?
Izbira pravega kosa je ključna za okus in teksturo jedi. Mehkejše dele, kot je pljučna pečenka, uporabite za hitro pečenje ali steak. Bolj žilavi, kot je bočnik ali vrat, so odlični za počasno kuhanje, npr. golaž ali juho. Kadar ste v dvomih, vprašajte mesarja za nasvet. Bodite pozorni na meso z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« ali ekološko meso.
- Katere dele govejega mesa najpogosteje zanemarimo in zakaj jih ne bi smeli?
Pogosto ostajajo v vitrini bolj žilavi ali mastni kosi, kot so vrat, krača, debelo pleče ali rebra. Ti so sicer cenejši, a izjemno okusni, če jih pripravimo počasi, v enolončnicah, juhah ali dušenih jedeh.
- Kaj naj kupim, če želim pripraviti res dober domač burger?
Za sočen domač burger izberite meso iz plečeta ali rebrnega dela. Ti kosi imajo idealno razmerje med mesom in maščobo. Za boljši okus lahko v maso dodate tudi malo čebule ali nekaj kapljic sojine omake.
- Kako dolgo lahko hranim različne kose govejega mesa v hladilniku?
Zarebrnice, steake in manjše kose mesa porabite v 2 do 3 dneh, večje kose za pečenke pa v 5 dneh. Mleto meso, zrezke in drobovino pa je najbolje pripraviti isti dan. Vse shranjujte v najhladnejšem delu hladilnika (0-3 °C) ali pa zamrznite.
- Kako je najlažje ločiti teletino od govedine?
Govedina je temnejša, trša in prihaja od starejših živali (nad 2 leti), medtem ko je teletina svetlejša in bolj nežna. Goveje meso uporabljamo pogosteje. Če niste prepričani, povprašajte mesarja, ki vam bo z veseljem pomagal.
- Kako najbolje porabim cel kos govejega mesa?
Če kupite večji kos, kot je stegno ali pleče, ga razdelite: del uporabite za zrezke, del za omako ali juho, ostanek pa lahko zamrznete. Tako boste izkoristili cel kos, zmanjšali zavržke in prihranili.
- Zakaj je smiselno izbirati meso slovenskega porekla?
Slovensko goveje meso slovi po visoki kakovosti zaradi dobre krme in ustrezne skrbi za živali.