Velika Planina je visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ponuja edinstveno izkušnjo, kot bi se čas ustavil pred desetletji. Ta idilična pokrajina, kjer se zdi, da bo vsak čas izza pastirske bajte pokukal Kekec, je dom tradicionalne pastirske arhitekture, ki jo je vredno obiskati med junijem in septembrom.
Pot do Velike Planine
Na Veliko Planino vodijo številne poti. Ena izmed možnosti je prihod iz štajerske smeri. Po izvozu savtoceste pri Šentrupertu se je treba peljati ob strugi reke Savinje mimo Mozirja proti Zgornji Savinjski dolini. Na križišču se zavije levo za Gornji Grad. Po nekajkilometrski vožnji skozi gozd se v gručastem naselju prikaže črna streha in zvonik nekdanje stolnice ljubljanske škofije. Po obvozu cerkve sv. Mohorja in Fortunata se začne vzpenjanje sprva po asfaltirani, nato pa po makadamski cesti. Med vzponom se ušesa začnejo "zamašiti", kmalu pa se pod vami prikažejo majhne hiške, ki so jih pred kratkim še gledali v naravni velikosti.
Po prehodu prevala Črnivec se zavije desno proti Kranjskemu Raku, kjer je primerno parkirišče. Od tod se začne pešpot. Udobne razhojene čevlje je treba zamenjati za pohodniške čevlje in tople nogavice. Pohodniške palice lahko pomagajo pri vzponu.
Na Pohodu skozi Gozd in do Planote
Pot se po dveh ovinkih na makadamski cesti nadaljuje skozi gozd. Po kratki hoji si je dobro ogreti telo s požirkom borovničk in pojesti kakšno čokolado, nato pa nadaljevati pot. V dobri družbi in ob krajših postankih za odžejanje pot hitro mine. Visoki iglavci postopoma zamenjajo travnata pobočja, ozko gozdno stezico pa nadomesti neskončnost zelenih travnikov na položnem vrhu planote.
Mala in Velika Planina: Pravljičnost Pastirske Arhitekture
Na Mali Planini že opazimo prve pastirske bajte, ki pričajo o svežem gorskem zraku in neokrnjeni naravi. Z nadaljevanjem poti se odpre pogled na pravo pravljičnost te gorske planote. Povsod se vrstijo pastirske bajtice, v celoti pokrite s tradicionalnimi smrekovimi skodlami, imenovanimi šinklni. Teh bajt je ogromno, kar jih uvršča med redka ohranjena naselja takšnih razsežnosti v Evropi.
Med številnimi bajtami izstopa Preskarjeva bajta, ki stoji na robu naselja. Označena je z lesenim smerokazom, pred njo pa stoji ženica v tipični noši, ki vabi v bajto. V času pašne sezone (od junija do septembra) so vrata bajte vsak dan odprta med 10. in 16. uro. Bajta je preurejena v muzej, kjer si lahko ogledate pastirsko nošo, trniče, pripomočke in orodja, ki so jih uporabljali pastirji. Obiskovalci lahko spoznajo tudi postopek sirjenja na odprtem ognjišču ter se tako na lastne oči prepričajo o življenju pastirjev na planini.
Koča, ki je nekoč stala na tem mestu, je bila pred koncem druge svetovne vojne požgana. Leta 1945 so na pogorišču postavili današnjo kočo v prvotni obliki. Tako je Preskarjeva bajta danes edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo in skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi.
Kapela Marije Snežne in Pogledi na Kamniško-Savinjske Alpe
Na nekoliko dvignjenem hribčku nad pastirskim naseljem stoji kapela Marije Snežne. Majhna leseno-kamnita cerkvica, pokrita s šinklni in obdana z leseno ograjo, zaradi svoje mističnosti privablja marsikateri par za cerkveni poročni obred. Kapela je bila zgrajena že pred drugo svetovno vojno, a so jo nemški vojaki ob koncu vojne požgali. Na pobudo takratnih pastirjev so jo leta 1988 ponovno postavili.
Med sprehajanjem po zeleni planoti na nadmorski višini okoli 1500-1600 metrov med pastirskimi bajtami, srečamo številne pohodnike in prijazne domačine, ki so hiške odkupili in v njih preživljajo mirne konce tedna. Pot se nadaljuje proti zahodnemu delu planote do gostišča Zeleni rob. V sončnem vremenu se od tod odpira čudovit razgled proti Kamniško-Savinjskim Alpam, ki ga nikakor ne gre zamuditi.
Gastronomska Doživetja na Planini
Na Veliki Planini lahko obiščete kar nekaj koč, kjer se lahko okrepčate. Priporočljiva je tradicionalna pastirska malica - kislo mleko in žganci, kot se za obisk planine spodobi. Ponudba vključuje tudi druge mlečne dobrote, kot je domači sir, sirovi štruklji, enolončnice (jota, ričet, golaž), pečenice s kislim zeljem in kranjska klobasa ali ajdovi žganci, zabeljeni z ocvirki.
Recept za Goveji Golaž
Za pripravo govejega golaža za približno 15 oseb v kotličku nad ognjiščem je pomembno upoštevati razmerje med čebulo in mesom, ki naj bo enako. Najprimernejše meso za golaž je goveji bočnik. Na osebo računajte približno 15 dkg mesa.
- Sestavine:
- Goveji bočnik (približno 2-2,5 kg za 15 oseb)
- Čebula (enaka teža kot mesa)
- Začimbe: česen, majaron, mleto rdečo (sladko) papriko, lovorov list, mleto kumino, vegeto, paradižnikovo mezgo ali pelate
- Rdeče vino (po želji, približno 0,5 dcl na pol kile mesa)
- Voda
- Sol
- Postopek priprave:
- Narežite čebulo. Nekateri kuharski mojstri svetujejo, da se čebula najprej posoli in nato praži na ognju približno 20-30 minut, da postane skoraj tekoča in se razpade. To naj bi bil ključ do hitrejšega razpada čebule na ognju.
- Nato dodajte začimbe: česen, majaron, mleto rdečo papriko, lovorov list, kumino, vegeto, paradižnikovo mezgo ali pelate.
- Zalijte z vodo in po želji dodajte malo rdečega vina. Malo podušite.
- Dodajte narezan goveji bočnik in kuhajte počasi, na zmernem ognju, dokler meso ne postane mehko in se ne začne razpadati po vlaknih. Kuhanje lahko traja najmanj 3 ure.
- Vodo in drugo tekočino dodajajte toliko, da sta čebula in meso pokrita.
- Proti koncu kuhanja lahko dodate še malo moke za zgostitev in ponovno malo mlete paprike.
Nasveti za pripravo:
- Čebulo pražite soljeno, da se hitreje razpade.
- Meso lahko predhodno malo prekuhate v ekonom loncu, da skrajšate čas kuhanja.
- Kumina je pogosto omenjena kot osnovna začimba golaža.
- Čebule dodajte več kot manj, saj se po razpadu njena količina zmanjša.
- Za boljši okus uporabite starejše meso (krava), ki se dlje kuha, a je rezultat boljši.
Tekmovanje v kuhanju jedi v kotličku 2 . dan
Ohranjanje Tradicije: Trniči
Trniči so vrsta trdih sirov značilne hruškaste oblike, ki jih pripravljajo na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Izdelani so iz dobro ogrete puste skute, soli in smetane ter okrašeni s posebnimi ornamenti. Za pripravo enega trniča je potrebnih 2 litra mleka. Mladi trnič se lahko uporablja natrgan na rižotah, kašah in testeninah, ter je odličen dodatek mesnim in ribjim jedem.
Polhi in Nočno Življenje na Podstrešju
Besedilo omenja tudi izkušnjo spanja na seniku, kjer je avtorja zbudilo glasno hrkanje, kihanje, cmokanje in praskanje. Po pregledu z baterijo je ugotovil, da gre za polha, ki se je skril v lino. Poskusi odganjanja polha so bili le začasno uspešni. Avtor se spominja tudi zgodb o lovu na polhe, ki so jih nekoč imeli za zdravilno mast, za golaž ter za kože, iz katerih so izdelovali prepoznavne polhovke, ki so simbolizirale slovenstvo.
Polhi ne pustijo miru niti v mislih, saj se "podijo po glavi" in ne pustijo spati. Avtor jih ne more ujeti, zato jih le posluša, morda jim celo verjame. Ta izkušnja ga je povezala z ljudskim verovanjem, da polhe pase sam hudič, saj njihovo nočno lomastenje vzbuja strah in nelagodje.
Fraze z Besedo "Kruh"
Besedilo vsebuje tudi seznam frazemov z besedo "kruh", ki ponazarjajo različne pomene in uporabe te osnovne življenjske dobrine v slovenskem jeziku:
- Biti kruha lačen: Pomen živeti v pomanjkanju, stradati.
- Biti ob kruhu in vodi: Pomen živeti zelo slabo, v pomanjkanju.
- Biti [od] kruha pijan: Pomen biti objesten, razvajen zaradi izobilja.
- Biti že pri kruhu: Pomen biti odrasel in zaposlen, samostojen.
- Dober kakor kruh ali Dober kakor beli kruh: Pomen zelo dober, ki izkazuje dobroto.
- Iti s trebuhom za kruhom: Pomen iskati zaslužek, delo.
- Iz te moke ne bo kruha: Pomen ne bo iz tega nič dobrega.
- Postiti (se) ob kruhu in vodi: Pomen postiti se, živeti v skromnih razmerah.
- Potreben kot kruh ali Potrebovati koga/kaj kot kruh: Pomen zelo, nujno potrebovati koga, kaj.
- Preobjesti se [belega] kruha: Pomen zaradi izobilja biti objesten, predrzen.
- Rezati kruh komu: Pomen dajati komu sredstva za življenje, zagotavljati zaposlitev.
- Služiti svoj kruh: Pomen pridobivati si sredstva za življenje s svojim delom.
- Živeti ob kruhu in vodi ali Življenje ob kruhu in vodi: Pomen živeti v pomanjkanju.
Ti frazemi odražajo pomen kruha kot osnovnega živila in njegove simbolne vloge v slovenski kulturi, ki sega od osnovnega preživetja do metaforičnih pomenov dobrote, potrebe in socialnega statusa.