Glavnati ohrovt je ena izmed tistih vrtnin, ki smo jih na naših vrtovih pogosto neupravičeno zapostavili. Čeprav je sorodnik zelja, se od njega razlikuje po bolj nagubanih listih in izjemni odpornosti. Kot kapusnica sodi med vrtnine, ki ne marajo poletne vročine, zato je njegova pridelava najbolj smiselna v jesenskem in zimskem času.
Zakaj vključiti ohrovt v prehrano?
Ohrovt velja za pravo »superživilo«, saj vsebuje pester spekter vitaminov, rudnin in antioksidantov, ki krepijo naše telo, znižujejo holesterol ter uravnavajo krvni sladkor. Za razliko od eksotičnih novosti, ki jih naše telo včasih težko prepozna, je ohrovt hrana, ki so jo uživale že naše babice, zato je za naš organizem preverjeno koristen.
Njegova največja prednost je prezimnost. Vse tri oblike - glavnati, listnati in brstični ohrovt - lahko v celinskem delu Slovenije prezimijo na prostem, kar nam omogoča dostop do sveže zelenjave tudi v najhladnejših mesecih.
Vzgoja in pridelava glavnatega ohrovta
Glavnati ohrovt pridelujemo iz sadik. Vzgoja kakovostne sadike s koreninsko grudo traja približno štiri tedne. Za jesensko-zimsko pridelavo je idealen čas presajanja v juniju.
Nasveti za uspešno rast:
- Gnojenje: Ohrovt potrebuje veliko hranil. Najbolje se počuti za stročnicami. Gredico pognojimo s kompostom (10-15 l/m²) ali hlevskim gnojem (2,5-3 l/m²).
- Razdalja: Med rastlinami naj bo 30 do 50 cm razmaka, med vrstami pa 40 do 60 cm. Gostejša sajenje pomeni manjše glavice.
- Dobri sosedje: Ob gredico sejemo žametnice in ognjič, med rastline pa lahko posadimo zeleno, koper, kumino ali kapucinke, ki odganjajo škodljivce.
Varstvo pred boleznimi in škodljivci
Čeprav je ohrovt trpežna rastlina, ni povsem imun na težave. Uspešno obvladovanje temelji na zgodnjem odkrivanju in preventivi.
Pogosti škodljivci
- Kapusov belin: Gosenice povzročajo luknje na listih in puščajo temne iztrebke.
- Uši: Sesajo sokove na spodnji strani listov, kar povzroči zvijanje listov.
- Polži: Še posebej nevarni v vlažnih jesenskih dneh. Za zaščito uporabimo fizične ovire.
- Talni škodljivci: Strune in ličinke kapusove muhe napadajo koreninski sistem. Učinkovita preventiva je zaščita s finimi mrežami takoj po sajenju.
Glivične bolezni
V obdobjih z veliko padavinami se lahko pojavijo:
| Bolezen | Simptomi | Preventiva |
|---|---|---|
| Peronospora | Sivo-bel oprh na spodnji strani listov | Ustrezna razdalja med rastlinami |
| Pepelasta plesen | Bela prašnata prevleka | Prezračevanje gredic |
| Gniloba koreninskega vratu | Venenje rastlin kljub mokrim tlom | Dobra drenaža tal |
Kako Saditi Papriko. Dodajte To In Imeli Boste Pridelek Kot Še Nikoli Prej
Pomembni napotki za nego
Za ohranjanje zdravja nasada uporabljajte vedno čisto in razkuženo orodje. Redno odstranjujte odpadlo listje, saj je lahko gojišče za bolezni. Pri manjših napadih škodljivcev posezite po naravnih pripravkih, kot sta milnica ali olje neem, za močnejše napade gosenic pa je izjemno učinkovit biološki pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis.
Glavnati ohrovt postane najbolj okusen šele, ko ga ulovi prvi mraz, saj se v listih naberejo sladkorji, ki delujejo kot naravni antifriz. Tako ostane svež in krhek tudi pozno v zimo.