Koprive so v vrtu pogosto napačno dojemane zgolj kot plevel, a imajo številne dragocene lastnosti in so vsestransko uporabne. Iz njih lahko pripravite gnojilo za rastline, jih uporabite kot zastirko, za izdelavo negovalnih izdelkov za kožo ali celo pojeste. Medtem ko so izjemno koristne za mnoge vrtnine, je pri njihovi uporabi ključno vedeti, katere rastline jih dobro prenašajo in katere ne. V tem članku bomo podrobneje preučili pripravo koprivnih pripravkov in se osredotočili na njihovo (ne)primernost za fižol.
Fižol - Osnove gojenja in zalivanja
Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in fižolova zrna. Nizek fižol sejemo direktno na prosto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega pa do začetka avgusta. Ker setev nizkega fižola v prehladno zemljo pogosto povzroči slab vznik rastlin ter oslebljene in bolne rastline, se prepričajte, da ima zemlja vsaj 8 °C. Če se nam mudi, si lahko na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in le-te ob pravi temperaturi presadimo na prosto.
Za razliko od visokega fižola nizkega ne sejemo v kupčke, pač pa v vrste, pri čemer pazimo na primerne razdalje, ki se od sorte do sorte nekoliko razlikujejo. V vrsti na 10 cm posejemo 1 do 2 zrni. Nizek stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt ali cvetačo.
Gnojenje in zalivanje fižola
Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Tla rahlo pognojimo s povsem organskim peletiranim gnojilom, če so tla v vrtu dobro založena, pa posebnega gnojenja ne potrebuje. V času rastne dobe priporočamo redno zalivanje s pripravkom iz alg, posebej če je pomlad mrzla. Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Namakamo ga v globino 20 cm, enkrat do dvakrat tedensko, pri tem pa pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov.
Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj kadar fižol utrpi sušo, je oplodnja veliko slabša. Posebej pozorni pa moramo biti, da se med namakanji zemlja ne izsuši ali da se zaradi namakanja zemlja ne zbije.
Pobiranje in shranjevanje
Stroke trgamo sproti, da povečamo pridelek. Pobiramo jih, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrnje je povsem suho, če se tudi po 24 urah ne pojavi kondenz, ko ga neprodušno zapremo v stekleno posodo. To pomaga tudi pri uničevanju morebitnih jajčec in ličink fižolarja. Če zrnje ni suho, ga je potrebno dosušiti v toplem in zračnem prostoru.
Kopriva kot dragocena rastlina v vrtu
Kopriva (Urtica dioica in U. urens) je v izobilju po vsej Sloveniji, najdemo jo na travnikih in pašnikih, na bregovih rek in ribnikov. Dobro uspeva na humusnih tleh in zemlji, ki je bogata z dušikom. Koprive so prava zakladnica hranilnih snovi, saj lahko črpajo hranila in minerale iz prsti ter jih shranijo v visoko biološko razpoložljivih oblikah in koncentracijah v svojih listih.
Sveži listi koprive so polni visokih koncentracij vitaminov (npr. vitamini K, A, C) in velikih količin mineralov (npr. železo, kalcij, magnezij, silicij). Listi vsebujejo predvsem veliko dušika, klorofila in rastlinskih polifenolov, ki podpirajo zdravje vašega vrta. Zato so idealne kot gnojilo za rastline, zastirka ter celo dodatek kompostu.
Uporaba sveže nabranih kopriv
Sveže nabrane koprive, še posebej mlade, ki še ne cvetijo, lahko uporabite tudi kot zastirko za zelenjavo. Pripravite jo tako, da vodo, v kateri so se namakale koprive (brez fermentacije), odlijete že čez en dan. Če nimate možnosti priprave gnojila iz kopriv, lahko kupite že pripravljene izdelke v vrtni trgovini, kot je na primer Substral Naturen BIO pripravek Kopriva.
Priprava gnojil in izvlečkov iz kopriv
Iz kopriv lahko pripravite odlično domače gnojilo in pripravek za krepitev rastlin pred škodljivci. Postopek priprave je povsem enostaven in ga priporočamo vsem vrtnarjem. Za pripravo vedno uporabite sveže rastline, ki rastejo od pomladi do poletja, vendar pazite - ne smejo se uporabljati tiste koprive, ki že imajo semena. Manjše količine pripravka, denimo za rastline, ki so na balkonih, se lahko pripravijo tudi iz posušenih rastlin (razmerje suhe mase je približno 1:5, kar pomeni 200 g suhe mase namesto 1 kg sveže).
Postopek priprave gnojila iz kopriv (prevrelka)
- Naberite koprive: S škarjami odstranite tri ali štiri zgornje pare listov, saj vsebujejo največ vitaminov in mineralov. Pazite, da jih ne nabirate v bližini ceste ali območja, kjer so bile morda poškropljene s kemikalijami. Najboljše so mlade koprive, ki še ne cvetijo.
- Narežite in stresite v posodo: Koprive narežite na manjše kose in jih stresite v vedro (leseno, plastično, glineno ali keramično) s pokrovom. Pločevinasti sodi niso najprimernejši, saj lahko med vrenjem pride do kemične reakcije. Finejši kosi bodo povzročili boljšo fermentacijo in hitrejše sproščanje hranil.
- Dodajte vodo: Dodajte toliko vode (najbolje deževnice ali vode iz potokov, ne pa vode iz pipe, saj lahko klor ovira proces), da pokrije vse koprive. Razmerje je običajno 1 kg svežih kopriv na 10 litrov vode.
- Pokrijte posodo: Na vedro položite pokrov, vendar ga ne zaprite popolnoma (lahko z leseno ali žičnato mrežo), da omogočite izmenjavo zraka. Postavite na toplo mesto, ne pa nujno na direktno sonce.
- Mešajte: Enkrat dnevno premešajte, pri čemer se morajo pojaviti mehurčki - to je znak, da poteka fermentacija in preprečujete gnitje.
- Zaključek fermentacije: Po približno 10 do 14 dneh (oziroma do treh tednov, odvisno od temperature) bi moral biti postopek fermentacije končan. Mešanica je pripravljena, ko se po mešanju prenehajo nastajati mehurčki in tekočina potemni. Temna barva vode in odsotnost pene v vedru pomenita konec fermentacije.
- Precedite in razredčite: Sedaj tekočino precedite in gnojilo je pripravljeno za uporabo. Pred zalivanjem gnojilo razredčite z vodo v razmerju 1:10 (en del gnojila na deset delov vode). Za direktno foliarno aplikacijo z razpršilom se priporoča razmerje 1:20. Edino tak pripravek lahko (nerazredčen) za mesec ali dva tudi shranimo.
Koprivna prevrelka je odlično dušično gnojilo, vsebuje še železo, kalcij, nekaj kalija in fosforja, tudi silicij. Z njo predvsem pospešujemo rast rastlin in krepimo odpornost koreninskega sistema. Vendar v mrzlem vremenu, tega ne počnemo, saj pospeševanje rasti rastlinam, ki so imele nerazvite koreninske sisteme, povzroča dodaten stres. Dognojevanje s koprivami je primerno, ko se otopli, predvsem v drugi polovici poletja.
Hladni izvleček iz kopriv proti škodljivcem
Za odganjanje uši in pršic pripravimo hladni izvleček. To naredimo tako, da 1 kg sveže koprive prelijemo z 10 litri vode in pustimo stati le 24 ur. Hladnega izvlečka ni treba redčiti z vodo. Uporabljamo ga za škropljenje po listih, najbolje preventivno ob začetku pojava škodljivcev. Če so težave že vidne, ga uporabimo trikrat zapored v tridnevnih presledkih. Potem nadaljujemo s škropljenjem na 3 do 5 dni, nato v 10 do 14-dnevnih presledkih. Kopriva ni čisto pravi insekticid, a naredi površino listov grobo, hrapavo in čvrsto, zato se mlade uši poškodujejo, odrasle težje pridejo do hrane in tudi glive težje prodrejo v list.
Koprivna brozga
Koprivno brozgo pripravimo tako, da 1 kg sveže zeli prelijemo z 10 litri vode in pustimo stati 24 ur. Po tem brozgo prekuhavamo na počasnem ognju še pol ure. Po končanem prekuhavanju brozgo ohladimo in precedimo. Pred uporabo jo redčimo z vodo v razmerju 1:5 in z njo škropimo (liste) ali zalivamo rastline po koreninah. Koprivna brozga je nekoliko bolj učinkovita od hladnega izvlečka, vendar pri uporabi pazimo na ustrezno redčenje, saj lahko ob neprimerni uporabi poškodujemo rastline.
Neverjeten način uporabe kopriv za izboljšanje uspeha sadik
Komu koprivni pripravki koristijo in komu ne
Koprivni pripravek je primeren za večino rastlin v zelenjavnem, sadnem in cvetličnem vrtu. Še posebej dobro se obnese kot hranilo za paradižnike. Dobro se obnese tudi na listnatih rastlinah in zelenjadnicah, ki so velike porabnice hranil, to so denimo jajčevci, paprika, paradižnik, koruza, kumare, melone, bučke ter jesenske buče, pa tudi zelje, ohrovt, cvetača, brokoli in brstični ohrovt.
Koprive so učinkovite preventivno in v začetku napada škodljivcev, kot so uši, pršice in resarji. Delujejo tudi kot fungicid proti pepelasti plesni in listnim pegavostim. Redna uporaba pripravka dviguje odpornost in krepi rastline.
Pomembno opozorilo: Gnojilo iz kopriv po drugi strani ni priporočljivo za fižol, grah, čebulo, krompir, korenje in drugo korenasto zelenjavo. Prav tako koprivni pripravek ne prenašajo česen in čebula.
Alternativna naravna gnojila za vrtnine
Poleg kopriv obstajajo številna druga organska gnojila, ki jih lahko pripravite doma in so primerna tudi za fižol in druge vrtnine.
Gabez
Pripravek iz gabeza, ki prosto raste v naravi, je odlično dopolnilo pripravku iz koprive. Medtem ko kopriva vsebuje veliko dušika, gabez obiluje s kalijem, ki odloča o odpornosti in kakovosti rastlin. Kalij rastlinam močno pomaga tudi pri razporejanju in varčevanju z vodo, kar je v sušnih obdobjih izjemno pomembno. Uporabljamo samo nadzemne dele, da rastlin ne uničimo. Recept za pripravek je enak tistemu iz kopriv. Najbolj smiselno je narediti prevrelko, jo shraniti in uporabljati v kombinaciji s koprivno, kar pomeni, da namakamo in shranimo ločeno, nato pa združimo in razredčimo skupaj.
Kavna usedlina
Kavna usedlina vsebuje vse potrebne minerale za rast in razvoj rastlin. Zbirajte jo in uporabljajte za poletno dognojevanje. Lahko jo potresete okoli rastlin, še bolje pa jo je zadelati v zgornjo, deset centimetrov debelo plast zemlje. Kava vsebuje veliko dušika in kalija, hranili, ki sta nujno potrebni rastlinam. Rahlo zakisa zemljo, kar je na večini vrtov dobrodošlo, saj je pH tal povečini previsok. Kavo dodajamo vsem vrtninam, zagotovo pa najbolj koristi plodovkam in jagodičju, do pet žlic na rastlino vsakih 15 dni. Poleg hranil vpliva tudi na strukturo zemlje in rahlja tla.
Luščine čebule
Čebulne luščine so dokaj hranljive. Pripravek naredimo tako, da namočimo pest luščin na liter vode, posodo zapremo in pustimo na toplem 24 ur. Tak pripravek vsebuje veliko kalcija, kalija, magnezija, železa, bakra in drugih elementov. Ta hranila potrebujejo vse plodovke in kapusnice. Prav tako je to odlično gnojilo za cvetoče balkonske rastline. Uporabljamo ga enkrat tedensko.
Jajčne lupine
Jajčne lupine se pogosto uporabljajo za rahljanje zemlje in hranjenje mikroorganizmov. Za zadostno količino kalcija za rastline jih je potrebno najprej oprati z mlačno vodo, nato sušiti dve minuti pri 200 °C za dezinfekcijo (proti morebitni salmoneli). Šele nato jih zmeljemo v prah (v mlinčku za kavo ali multipraktiku) in prah zmešamo z malo kisa (alkoholnega, jabolčnega ali limoninega soka), da dobimo kalcijev citrat. Ta je veliko lažje dostopen koreninam rastlin in ga rastline lažje sprejmejo tudi preko listov, ko je poleti edino uporaben.
Bananini olupki
Bananini olupki so koristnejši kot hranilo kakor na kompostu. Vsebujejo veliko kalcija, kalija in fosforja, zato je dobro gnojilo iz bananinih olupkov kombinirati z gnojilom iz kopriv. Potrebujemo olupke štirih banan, ki jih razrežemo na manjše kose, prelijemo z litrom vode in posodo pokrijemo. Damo na toplo, a senčno mesto. Po treh dneh s pripravkom zalijemo rastline. Tak pripravek je odličen za vse zelenjadnice, najbolj pa za plodovke in balkonsko cvetje.
V tako stresnih razmerah, kot so pretirano suho ali preveč deževno vreme, je rastlinam treba pomagati z dognojevanjem. Za sprejem hranil v rastlino so potrebni ustrezna temperatura zemlje (vsaj 15 °C), ustrezna vlaga in zrak. Preveč dežja lahko izpere večino hranil v globino, zbita zemlja pa pomeni manj zraka in s tem nedostopnost hranil. Namakanje rastlin naj poteka v plastičnih posodah, nikakor ne v kovinskih, in če je možno, uporabite vodo iz potokov, studencev ali deževnico namesto vode iz pipe.
tags: #fizol #zalivanjez #koprivami