Prejemniki socialnih pomoči se vse pogosteje sprašujejo, ali je sprejemanje socialne pomoči smiselno, če jo bodo morali dediči po njihovi smrti vrniti državi ali občini. Negotovost glede tega vprašanja povečuje tudi novi zakon o socialno-varstvenih prejemkih, ki naj bi začel veljati s 1. junijem letos. Z njim bodo v sistem socialnega varstva vključeni tudi drugi prejemki, ki doslej niso bili.
Vračanje socialne pomoči po Zakonu o dedovanju
Zakon o dedovanju določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala denarno pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. To pomeni, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane last Republike Slovenije, če je bila pomoč financirana iz državnega proračuna, ali last občine, če so bila sredstva nakazana iz občinskega proračuna.
Za pomoč se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine, bodisi v denarju ali v obliki oprostitve plačila.
Novosti v Zakonu o socialno-varstvenih prejemkih
Po še veljavnem zakonu o socialnem varstvu je bilo mogoče od dedičev zahtevati vračilo denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo tudi po juniju.
Novi zakon pa prinaša neprijetno novost: če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu bo lahko po novem prepovedalo odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist države.
Kot prejemnik denarne socialne pomoči ima upravičenec pravico do plačila osnovnega zdravstvenega zavarovanja iz občinskega proračuna, ki ga bo z letošnjim junijem treba vračati. Varstveni dodatek se za zdaj ne vrača, po juniju pa se bo to spremenilo.
Preoblikovanje pravic do državne pokojnine
Uživalcem državne pokojnine, ki so izpolnili pogoje po 59. členu ZPIZ-1 in imajo ali pridobijo to pravico do začetka uporabe novega zakona, se izplačuje državna pokojnina v znesku, kot ga določa ZPIZ-1. Po začetku uporabe tega zakona in vse do izdaje nove odločbe centra za socialno delo se bodo pokojnine usklajevale z rastjo življenjskih stroškov.
Prav tako lahko osebe, ki bodo do 31. maja 2011 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do državne pokojnine po 59. členu ZPIZ-1, uveljavijo to pravico, če vložijo zahtevek do 31. maja letos. Centri za socialno delo bodo v roku treh mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovili, ali prejemniki pravice do državne pokojnine po ZPIZ-1 izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravice do socialno-varstvenih prejemkov.
Center bo izdal odločbo, s katero bo razveljavil odločbo o državni pokojnini in hkrati z odločbo priznal ustrezno pravico do socialno-varstvenih prejemkov, če bo upravičenec izpolnjeval pogoje zanjo.
Vključitev nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego
Pod okrilje zakona o socialno-varstvenih prejemkih se prenašata tudi nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Upravičencem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona upravičeni do nadomestila za invalidnost ali do dodatka za tujo nego in pomoč, se te pravice izplačujejo do izdaje nove odločbe o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov po novem zakonu.
Tako velja tudi za nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč, da ju bodo zaradi preoblikovanja v pravico do enega od socialno-varstvenih prejemkov dediči morali vrniti.
Možnosti vračila in izogibanje dolgu
Zakon že zdaj omogoča, enako naj bi bilo v prihodnje, da se upravičencu do denarne socialne pomoči, ki je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebuje pomoč druge osebe, ne prejema pa dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo.
Pa vendar bo treba vračati sredstva za plačilo institucionalnega varstva ali bivanja v domu starejših občanov. Del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane last države ali občine.
Lahko pa zapustnikovo premoženje dedujejo dediči, če se ti obvežejo, da bodo povrnili vrednost dane pomoči. Dediči bodo v takem primeru in če je premoženje v obliki nepremičnine in v njej prebivajo, morali povrniti dolg državi ali občini.
Država ali občina pa pridobi v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.
Odpoved pravici do vračila
Če so dediči tudi sami potrebni pomoči ali pa je te pomoči potreben njihov zakonec ali otroci, se lahko država ali občina odpovesta pravici do vračila pomoči. Tako je vračanje pomoči dejansko odvisno od posameznega primera in od dogovora med dediči ter občino ali državo.
Mestna občina Ljubljana denimo zahteva vrnitev premoženja le v primeru oprostitve plačila institucionalnega varstva. Tudi v tem primeru pa vračilo zadeva premoženje zapustnika; če pa tega ni, vračila ne zahteva od dedičev.
Postopek ugotavljanja vrednosti prejete pomoči
Občina ugotavlja vrednost dane pomoči s pomočjo odločbe, ki jo je pristojni center za socialno delo izdal upravičencu, in z dokazili o plačilu institucionalnega varstva ali ustrezne druge pomoči.
Občina ali ministrstvo svoje terjatve uveljavljata na zapuščinski obravnavi. Pred obravnavo pa sodišče odredi popis in cenitev pokojnikovega premoženja, da bi tako ugotovilo, kaj vse predstavlja zapuščino.
V primeru spora, ali je zapustnik prejemal socialno pomoč in kolikšna je, sodišče napoti stranke na pravdo. Če spora med strankami ni, sodišče odloči s sklepom.
Načini izogibanja plačilu dolga
Eden od načinov, da se dediči izognejo plačilu takega dolga, je sklenitev pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja ali izročilne pogodbe. S to pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil premoženje svojim potomcem in njihovim potomcem. Pogoj za veljavnost te pogodbe pa je, da se z njo strinjajo vsi potomci, ki bi bili zakoniti dediči, in da je sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Drugi način je sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero se pogodbenik, ki bo preživljal, zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali drugega preživljanca. Drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki pa ga bo lahko dobil šele po izročiteljevi smrti. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
Tretji način pa je sklenitev darilne pogodbe, če je premoženje v obliki nepremičnine, v kateri dediči še naprej živijo. Z darilno pogodbo se darovalec zaveže, da bo na obdarovanca neodplačno prenesel lastninsko ali drugo pravico ali da bo na drugačen način in v breme svojega premoženja obogatil obdarovanca, ta pa izjavi, da se s tem strinja. Za tako pogodbo ni zahtevana oblika notarskega zapisa, pač pa mora biti podpis darovalca overjen na pogodbi, če je darilo nepremičnina.
Zapustnik v trenutku smrti te nepremičnine ne bi več imel, vštevanje daril v zapuščino pa bi lahko zahtevali le dediči, kar pa nista ne občina ne država. Tudi v tem primeru bi se obdarjenec izognil vračanju denarja, če bi se dediščini odpovedal in bi tako obdržal tudi darilo. Vendar pa imajo upniki, če jih je darovalec z darilno pogodbo oškodoval, pravico s tožbo izpodbijati pogodbo le do višine dolga in v roku treh let od sklenitve pogodbe.
Tudi darilno pogodbo v primeru smrti, kjer se premoženje ne prenese takoj na obdarovanca, pač pa mu darovalec le obljubi, da bo po njegovi smrti dobil to premoženje, lahko izpodbijajo tako dediči kot tudi upniki.
Odgovor na vprašanje, katera vrsta pogodbe bi bila torej najbolj ugodna, je torej odvisen od primera do primera in od preučitve vseh okoliščin.
Povzetek pravil o vračanju socialne pomoči
Dediči so dolžni vrniti denarne socialne pomoči, ki jih je za časa življenja od države ali občine prejel zapustnik, vendar le na podlagi prejete dediščine. Če niso dedovali nič, jim tudi vračati ni treba ničesar.
Glede na to, da načeloma premoženje pokojnika dedujejo njegovi otroci (ki sodijo v prvi dedni red), so ravno otroci pokojnika načeloma tisti, ki bodo zavezani, da vrnejo socialno pomoč, ki sta jo prejemala njihova starša. Seveda bodo otroci zavezani do vračanja socialne pomoči le v primeru, če sta starša zapustila kakšno premoženje oziroma če so po svojih starših pridobili dediščino.
Pomembno je poudariti, da so dediči odgovorni za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja. V primeru, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja, država oziroma občina ne moreta zahtevati vračanja socialne pomoči.
V primeru, da so dediči zavezani k vračilu, je to omejeno na dve tretjini prejete pomoči (varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika). Dedičem ni potrebno vračati izredne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana in pomoči pri kritju stroškov pogreba.