Feri Lainšček, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pisateljev in pesnikov, je avtor obsežnega literarnega opusa, ki vključuje romane, poezijo, mladinsko književnost, radijske igre in filmske scenarije. Njegovo delo je pogosto zaznamovano z življenjem preprostih ljudi z roba družbe v panonski Sloveniji in spoštovanjem do drugačnih, kar se odraža tudi v romanu Češnjev cvet.
Ozadje in nastanek romana
Roman Češnjev cvet, objavljen leta 2016 pri Založbi Litera, predstavlja popravljeno in dopolnjeno različico Lainščkovega romana Ne povej, kaj si sanjala, ki je bil prvič natisnjen leta 2009. Avtor se je ponovno spoprijel z zgodbo klošarja in kriminalca, najdenčka, ki je rasel v sirotišnicah in so ga kasneje šolale nune. Lainščkov romanček, včasih opisan kot razširjena novela, je podnaslovljen kot »ljubezenski«, vendar je postavljen tudi v bližino fantastike. Avtorjevo življenje in delo so močno zaznamovane tudi mladostniške izkušnje z Romi, kar se kaže v njegovih delih, ki prikazujejo lirično, iščoče plati romske duše.
Zgodba in glavni liki
V središču romana je zgodba Edvarda Luhajeva, ki je bil že kot otrok zapuščen in je večino življenja preživel kot brezdomec in delinkvent. Njegov vsakdan se spremeni, ko mu prijatelj Daks ponudi, da bi za veliko vsoto denarja skupaj umorila bogatega invalida. Denar je vaba, ki naj bi jima omogočila lagodno življenje, vendar je po njunem mnenju za popolno izvedbo umora potreben alibi. Prijatelj mu predlaga, da inscenirata poskus samomora, da bi ga tako spravila v umobolnico, ki naj bi mu služila le za alibi. Tako Edvard začne igrati norca, ki se igra z lastnim življenjem.
Dogajanje sproži kriminalni naklep, zaradi katerega si protagonist uredi odhod v ludnico. Dogajalni prostor je nekoliko zmaknjen in arhaiziran, postavljen na obrobje, ki ga predstavljata ulica in psihiatrija. Psihiatrična bolnišnica se izkaže za presenetljiv zapik, kjer so ljudje, ki so jim bolne duše zaupane, sočutni in si prizadevajo za ozdravitev teh duš. Na psihiatriji Edvard končno sreča mir, sprejetje, predvsem pa toplino in ljubezen Galine, ženske, ki ne samo da verjame v pravljična bitja, temveč jih tudi srečuje in komunicira z njimi. Galina, ki vidi drugim nevidna bitja, je astralno bitje, ki ni ne živa ne mrtva, in predstavlja pravo nasprotje psihologinje, ki je poosebljena materinskost. V trenutku, ko Edvard dojame, da je meja med boleznijo in zdravjem rahla, tudi sam izgubi tla pod nogami in se prepusti temu svetu.
Tematika in motivi
Ljubezen in drugačnost
Roman Češnjev cvet je ljubezenski roman, ki pa presega stereotipe romantične literature. Ne gre toliko za ljubezen, kakršno predstavljajo ljubiči s silnimi čustvi in preprekami, temveč za literarno spopadanje z velikimi skrivnostmi in prepadi duše. Ljubezen med Edvardom in Galino je mogoča le v tem zamejenem in od resničnosti odmaknjenem rezervatu psihiatrične bolnišnice. Zdi se, da je ljubezen v tem romanu edina neobvladljiva in neopredeljiva kategorija v svetu, ki ga urejajo »ljudje, rojeni za preživetje«. Feri Lainšček s tankočutnim prikazovanjem lirične, iščoče plati »ciganske duše« izraža spoštovanje do drugačnih in pozabljenih.
Kritika družbe in eksistencialna vprašanja
Lainšček v romanu kritizira sodobno družbo, v kateri so zavladali trgovci in je življenje postalo artikel. Edvard Luhajev se upira svetu, v katerem »si moral vzdrževati razliko, ki je v primerjavi z drugimi kazala vrednost, se torej nenehoma grebsti, ali pa nisi bil več v obtoku.« Njegovo razmišljanje o denarju odraža pogled človeka, ki nima nič, in verjame, da se »če se že da zaslužiti, je treba na mah in veliko, sicer pravzaprav nima smisla.« Psihiatrija je v romanu prikazana kot nekakšen purgatorij, kjer imajo klateži čas in mir, da se ukvarjajo z eksistencialnimi vprašanji. Edvardova vprašanja, kot je »ali je bog ali ga ni«, spominjajo na dostojevščino, medtem ko okoli njega poskakujejo ali se zanj bojijo različna bitja, bolj ko ne astralna in siceršnjim, neposvečenim in nesenzibiliziranim, nevidna. Roman je mišljen kot upor proti svetu, v katerem se je življenje preveč pocenilo.
Pogovor s pisateljem Ferijem Lainščkom, 20. aprila 2015 v Knjižnici Jožeta Mazovca
Fantastični elementi in notranji svet
V roman so vpleteni številni fantastični elementi, saj v človeški svet posegajo tudi starožitne in poganske prikazni, ki so v romanu zastopane v več vrstah z različnimi načini delovanja. Galina, zmožna videti drugim nevidna bitja, Edvarda uvede v ta nadrealni svet. Kljub poetičnim in mestoma sentimentalnim pasažam roman obravnava tudi suroost sveta zunaj zavoda, zakon ulice in močnejšega, ter zaslepljena in iracionalna dejanja, ki jih zaznamujejo bolj kot premišljevanja o zločinu in kazni.
Analiza in interpretacija
Roman Češnjev cvet je »labirint iz črk, v katerem so vzpostavljene razmere za ugledanje ljubezenskih pomočnikov in zoprnikov, ki naj človeku šepetajo, da ni osamljen in brez vsakršnega upanja.« Edvardova sprememba poteka od obrobneža in kriminalca, ki nima česa izgubiti, do osmislitve Dejanja. Zločin, s katerim naj bi se svet očistil odvečnega, da bi lahko polno zacvetela ljubezen, je postavljen v dovolj kompakten svet z lastnimi zakoni.
Kritiki so opazili, da Lainšček komentare o proizvodni nastrojenosti sveta polaga v usta svojemu junaku, s čimer poudarja, da je ljubezen še edina neobvladljiva kategorija. Vendar pa nekateri izpostavljajo tudi šibko točko romana, in sicer da je žensko telo, ne glede na vse simbolne funkcije, opisano neerotično. S tem, ko junakinjo Galino idealizira, jo po mnenju kritikov tudi uokviri in disciplinira, kar se kaže tudi v precej pesimističnem izteku zgodbe zanjo. Kljub temu Lainšček poskuša poustvariti alternative globaliziranemu svetu, čeprav morda nehote hegemonizira objekt ljubezni. Edvardu pa ljubezenski zaplet ostaja odprt in upanja mu ne manjka.