Paprika je eden najbolj barvitih pridelkov na vrtu in priljubljena zelenjadnica v mnogih kuhinjah. Pogosto se sprašujemo, zakaj so nekatere paprike zelene, druge pa rdeče, rumene ali oranžne. Odgovor se skriva v njihovem zorenju.
Od zelene do rdeče: Proces zorenja paprike
Ste posadili sadike rdeče paprike, rastejo pa zelene? To je popolnoma normalno, saj so zelene paprike v resnici še nedozorele rdeče paprike. Da plodovi dozorijo in se obarvajo rdeče, je potrebno počakati nekaj tednov.
Zeleno papriko, pa čeprav še ni fiziološko zrela, že lahko uporabljamo v kuhinji. Je precej manj sladka in tanjša kot rdeča paprika ter malce težje prebavljiva. Tudi paprike ostalih barv (rumene, oranžne in druge) pri zorenju svojih plodov spreminjajo barvne nianse in na začetku nikoli niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti. Zrela paprika je gladka na otip in sijoča, njena lupina ne sme biti mehka in zakrknjena. Svetlo zeleno steblo je znak, da je bila paprika sveže obrana.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi paprike
Paprika je bogata z vitaminom C ter drugimi vitamini in minerali. Vsebuje tudi vitamin A, kapsaicin in karotenoidne antioksidante. Po navedbah portala prehrana.si jo uvrščamo v skupino plodovk iz družine razhudnikovk. Je zelenjadnica, poznamo pa različne vrste, ki se med seboj razlikujejo po okusu, obliki in barvi.
Glavni antioksidanti v papriki spadajo v družino karotenoidov in vključujejo beta karoten, kapsantin, zeaksantin in lutein. Paprika vsebuje več hranilnih snovi, ki lahko izboljšajo zdravje oči, vključno z vitaminom E, beta karotenom, luteinom in zeaksantinom.
Nekatere sorte paprike, zlasti pekoče, vsebujejo spojino kapsaicin. Menijo, da se kapsaicin veže na receptorje na živčnih celicah, da zmanjša vnetje in bolečino. Zato lahko ščiti pred različnimi vnetnimi in avtoimunskimi stanji, vključno z artritisom, poškodbami živcev in prebavnimi težavami.
Paprika lahko koristi tudi ravnem holesterola. Zlasti kapsantin, karotenoid v tej priljubljeni začimbi, lahko zviša raven HDL (dobrega) holesterola, kar je povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca.
Vzgoja paprike od setve do obiranja
Za uspešno vzgojo paprike je pomembno upoštevati nekaj ključnih korakov, saj ima kot sadika daljšo rastno dobo kot paradižnik.
Setev in kalitev
- Paprike, ki bodo rastle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem.
- Semena sejemo na gosto v eno posodo v vlažen substrat in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
- Idealna temperatura za kalitev je 25 °C.
- Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček (lahko že v petih dneh), in ga takoj prestavimo na svetlo mesto.
Pikiranje in presajanje sadik
- Ko se klična lista odpreta in vodoravno poravnata (v roku od 10 do 14 dni od setve), rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo lepše rastline.
- Če so se rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.
- Sadike paprike je možno vzgajati tudi tako, da v srednji ali veliki sadilni enoti rasteta dve sadiki istočasno. Paprike namreč na gredi brez težav rastejo gosto skupaj in jih tako lahko presadimo kot dvojček ali trojček na njihovo mesto na vrtu.
- Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mlade paprike še uspešno prenesejo.
- Sadike zalivamo redno vsak drugi dan.
- Paprike bodo v roku 30 do 40 dni prerastle srednjo sadilno enoto in zato jih presadimo v veliko sadilno enoto.
Utrjevanje in presajanje na gredo
- Preden sadike sredi maja presadimo na gredo, jih najmanj 4 dni utrjujemo ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo na zunanje temperature, predvsem na nihanje nočnih temperatur.
- Pri izpostavljanju neposrednemu soncu smo previdni, še posebej, če smo sadike vzgajali pod lučmi. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in jih spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo (bele lise). Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več.
- Ob temperaturah pod 5 do 7 °C sadike raje prestavimo čez noč na toplo.
- Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike visoke 25 cm, in če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek.
- V rastlinjak jih presajamo konec aprila ali v začetku maja. Paprike so veliko bolj občutljive na nižje temperature kot paradižnik, zato jih brez skrbi posadimo na gredo teden ali dva za paradižnikom.
Nega na gredi in zaščita
- Sadilno luknjo izdatno zalijemo, če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino grede.
- Med posameznimi sadikami naj bo 40 cm razdalje. Paprike namreč odlično rastejo posajene gosto skupaj. Na gredi širine 75 cm rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh vrstah v cikcak vzorcu.
- Če želimo, za prvih nekaj tednov preko paprik postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje.
- Pred papriko na isti gredi lahko vzgajamo špinačo, redkvico ali solato, ki lahko rastejo istočasno, dokler jih ne poberemo.
- Opora za papriko: Od junija dalje je za paprike nujna opora. V praksi se najbolje obnese vodoravno napeta mreža za grah, in sicer v treh nivojih. Tako se rastline prepletejo in si nudijo oporo ena drugi brez potrebe po privezovanju.
- Pri papriki lahko obtrgujemo zalistnike in jo vzgajamo v en vrh (praksa pri profesionalni vzgoji v rastlinjaku), vendar tega na manjših vrtovih običajno ne počnemo.
- Pri vzgoji v rastlinjaku nas naj ne skrbi oprašitev, saj so cvetovi samooprašni. Dovolj je že veter ali pa ročno pretresanje rastline.
- Zalivanje: Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša. Vseeno je za boljši pridelek priporočljivo zalivanje vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh, če že 14 dni ni dežja, gredo izdatno zalijemo.
- Škodljivci in bolezni: Korenine mladih sadik rad pohrusta bramor in včasih tudi voluhar. Plodovi lahko zaradi vremenskih nihanj začnejo gniti ali pa se cvetovi ne oplodijo. Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki letajo od konca maja do oktobra. Plesni niso problematične kot pri paradižniku.
Obiranje paprike
Paprike pobiramo od junija do oktobra, ob toplejši jeseni tudi še novembra. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami, da ne poškodujemo rastline.
Pečena paprika za ozimnico in vsakodnevne jedi
Čeprav je paprika bogata z vitamini in minerali, bomo slednje pri pripravi ozimnice žal nekaj izgubili. Vendar to ni razlog, da jih ne bi pripravili in preprosto uživali v okusu ter lahki prilogi.
Izbira paprike za pečenje
Pomembno je, da uporabimo podolgovato, mesnato in rdečo papriko, ki je debelejša in večja. Lupina paprike ne sme biti mehka in zakrknjena, temveč gladka na otip in sijoča. Svetlo zeleno steblo je znak, da je bila paprika sveže obrana.
Pečenje paprike v pečici
- Pečico predhodno segrejemo na 220 stopinj Celzija, rešetko v pečici pa nastavimo na zgornje vodilo (bližje grelcu). Nekateri priporočajo žar funkcijo na vsaj 240 °C.
- Paprike operemo pod tekočo vodo in dobro osušimo s papirnatimi brisačkami.
- Osušene paprike razporedimo po pekaču, ki smo ga obložili s papirjem za peko.
- Pekač potisnemo v ogreto pečico in paprike pečemo na zgornji višini pečice od 20 do 30 minut (odvisno od velikosti paprik).
- Na polovici peke jih obrnemo, da lupina čim bolj enakomerno porjavi oziroma počrni in odstopi. Zažgano kožo kasneje odstranimo, saj za uživanje ni primerna, poskrbi pa, da dobijo paprike lep okus po dimljenem.
- Če paprike premalo zapečemo in njihova koža ne počrni, jih potem ne bomo mogli olupiti. Zato se nikar ne ustrašite, ko bodo paprike 'počrnele' in boste mislili, da ste jih zažgali - v tem primeru je točno to tisto, kar želimo doseči.
Pečenje paprike na žaru
Če imate doma žar, ga poleg peke mesa in rib lahko uporabite tudi za peko paprik. Te bodo še zlasti dobro izpadle, če boste uporabili žar na oglje, ki bo paprikam dodal pristen okus po dimu. Priprava je zelo podobna pripravi v pečici pečenih paprik, le da jih v tem primeru spečemo kar na mrežici nad segretim žarom ali ognjem plinskega gorilnika. Med peko jih obračamo, da lupina čim bolj enakomerno zogleni in postane mehurjasta.
Kako speči popolne paprike na žaru
Lupljenje in priprava pečene paprike
- Ko so paprike pečene, jih zložimo v skledo ali lonec, ki ga pokrijemo s folijo za živila ali s čistim kuhinjskim servetom. Pustimo stati približno 10-15 minut (ali za nekaj minut), da lupina v sopari povsem odstopi in se zmehča.
- Paprike nato olupimo (pomagamo si z rokami ali nožem) in po želji speremo pod hladno vodo. Odstranimo pecelj in semena.
Shranjevanje pečene paprike za ozimnico
Pečeno papriko lahko shranimo na več načinov:
- Sveže pripravljeno: Olupljene in ohlajene fileje paprik lahko kot prilogo postrežemo kar cele. Za pripravo solate jo začinimo z oljem, kisom in sesekljanim česnom, uporabimo pa tudi tekočino, ki se med počitkom izloči iz pečenih paprik. Solata iz pečenih paprik je najboljša, če pred serviranjem malo 'odstoji' v hladilniku.
- Zamrzovanje: Naenkrat specite in olupite več paprik. Olupljene in ohlajene fileje paprik položite v vrečko za vlaganje enega poleg drugega, da dobite polno vrečko, ki ima obliko tanke knjige, ter jo shranite v skrinji. Tako so mesnati fileji pečenih paprik na voljo ves čas. Ko jih potrebujete, odlomite le toliko filejev, kot jih potrebujete, in jih na sobni temperaturi pustite 10 minut, da se odtajajo.
- Vlaganje: Ker le v olje vložene pečene rdeče paprike v Sloveniji ni enostavno dobiti, jih lahko pripravite doma. Medtem ko so kisane pečene paprike na voljo, so tiste v olju bolj vsestranske v splošni kuhariji.
Hitra jed s papriko: Pečena paprika s česnom
To je izjemno enostavna in okusna jed, ki jo lahko postrežete kot prilogo ali samostojno.
- Segrejte olje v veliki ponvi ali voku.
- Dodajte očiščene in na četrtine narezane paprike, jih solite in pecite na velikem ognju, dokler ne "padejo" skupaj, se zmehčajo in malo obarvajo po pečenem.
- Na koncu stisnite nanje par strokov česna in pražite še kakšno minuto ali dve, da česen zadiši.
- Po želji takoj dodajte kislo smetano in vse skupaj premešajte v ponvi ali pa jo dodajte šele na krožniku.
- Na koncu po želji posujte še s svežo baziliko in origanom.
Pečeno papriko lahko dodate kot prilogo mesu in pire krompirju, rižu itd., lahko pa jo jeste samostojno in pomakate koščke kruha. Slasten tek!