"Češnjev vrt" je zadnja igra Antona Pavloviča Čehova, napisana na njegovem domu v Jalti ob Črnem morju. V njej je ustvaril pronicljiv portret ruske družbe, ki je v obdobju med letoma 1860 in 1904 doživljala ene najglobljih družbenih sprememb v zgodovini Ruskega imperija. Kljub resnosti obravnavanih tem je avtor delo označil za komedijo.
Zgodovinski in družbeni kontekst
Obdobje, v katerem je Anton Pavlovič Čehov ustvarjal, je zaznamoval čas radikalnih družbenih sprememb v ruskem imperiju. Po odpravi tlačanstva na podeželju in industrializaciji mest v drugi polovici 19. stoletja je ruska družba doživela številne daljnosežne spremembe. Ruski oblastniki so v želji, da bi dohiteli evropske, modernizirane velesile, pognali zakasnelega in zaspanega orjaka iz fevdalne v kapitalistično družbenogospodarsko ureditev.
Odprava tlačanstva leta 1861 je pomenila osvoboditev več milijonov ljudi izpod jarma, podobnega suženjstvu. Vendar je imela za rusko zemljiško gospodo, ki je svojo moč in vpliv črpala z izkoriščanjem nesvobodnega dela kmečkega prebivalstva, katastrofalne posledice. Za aristokracijo je svoboda vseh ljudi pomenila, kot pravi zvesti služabnik, stari lakaj Firs, "nesrečo". "Češnjev vrt" se odvija prav na horizontu te radikalne družbene spremembe: izginjanje starega hegemonskega razreda, aristokracije, in porajanje novega gospodarja - buržoazije, meščanstva oziroma kapitalističnega razreda.
Zgodba in glavni liki
Uvod v dogajanje
Plemenita gospa Ljubov Andrejevna Ranevska se po petletnem bivanju v Parizu s sedemnajstletno hčerko Anjo vrne na domače posestvo. To posestvo slovi po čudovitem češnjevem vrtu. Čeprav je zanj ves čas vestno skrbela rejenka Varja, ga bo zaradi težkih gmotnih razmer Ranevske treba prodati na dražbi, saj je družina zapadla v dolgove.
Podjetni trgovec Lopahin - čigar oče in ded sta na posestvu služila kot tlačana, svoje veliko premoženje pa si je pridobil sam - Ranevski predlaga, naj posestvo razdeli na letoviščarske parcele in jih odda v najem. V tem primeru bo sicer treba vrt posekati, vendar bo družina obdržala posestvo in z njim celo zaslužila. Namesto da bi mu prisluhnila, se Ranevska obotavlja in zanaša na čudež. Obdana s sorodniki in prijatelji ne išče izhoda iz krize, ampak prireja zabave in še naprej razdaja denar.
Razvoj dogodkov po dejanjih
Prvo dejanje
Zgodba se začne nekega hladnega majevskega jutra, čeprav češnje že cvetijo. Gospod Lopahin se prebudi v sobi in se zave, da je zamudil vlak, ki je pripeljal družino. Nato prideta Jepihodov in Dunjaša, kateri ji začne dvoriti. Prispe družina in v dvorcu se začne veselje ob ponovnem snidenju. Anja pripoveduje, da njena mati neprimerno zapravlja denar, vendar vseeno pri tem ohranja dostojanstvo. Ljubov Andrejevna pripoveduje, kaj je dobrega storila za druge, zato jo vsi hvalijo. Nato jih Lopahin naznani z novico, da bo njihov prečudovit češnjev vrt prodan na dražbi zaradi dolgov. Ponovno jim predlaga, naj vrt posekajo, razdelijo na parcele in jih oddajo v najem za letovišča.
Drugo dejanje
V drugem dejanju je Jepihod razočaran nad Dunjašo, saj mu njegovo obnašanje ni všeč. Dunjaša se začne zanimati za Jašo, ki je Jepihodovo pravo nasprotje. Lopahin znova predlaga prodajo vrta, njim pa očita, da nespametno zapravljajo denar. Ljubov Andrejevna se začne odpirati in izpove svoje grehe. Nato pridejo Trofimov, Anja in Varja, in Petja, ki Lopahinu očita, da je človek na svetu, zato da dela, on pa niti malo ni takšen in je samo navaden materialist, ki si grabi premoženje. Pove še, kako naj bi izgledal ponosen človek in kako bi vse življenje lepše teklo, če se ljudje ne bi toliko občudovali in bi se bolj ozrli na navadne delavce, ki zares živijo v bedi.
Tretje dejanje
V tretjem dejanju se na dvorcu odvija zabava z orkestrom, kar pomeni, da znova zapravljajo denar. Namesto visokih gospodov so povabljeni nižji uradniki, ki pa niso prišli z navdušenjem. Na zabavi jih zabavlja Šarlota s svojimi triki. Petja in Ljubov Andrejevna se začneta pogovarjati. Nato prispeta Lopahin in Gajev, Lopahin pa naznani, da je na dražbi kupil vrt in da bo naredil tako, kot je rekel.
Četrto dejanje
V četrtem dejanju sledi poslavljanje. Družina se odpravlja nazaj domov: Ljubov Andrejevna in Jaša v Pariz, Anja nazaj v gimnazijo, Varja bo odšla k neki družini za pomočnico, Gajev delat na banko, Petja bo nadaljeval s študijem, Lopahin pa v bližnje mesto. Pred odhodom si obljubijo, da se bodo naslednjo pomlad znova vrnili, ko bodo češnje spet zacvetele. Dunjaša izpove svojo ljubezen Jaši, a on ostaja hladen do nje, kot tudi do matere, katere sploh noče več videti. Nekdo jih tudi pomiri z mislijo, da je zdaj bolje, ko vrta ni več, saj je konec tudi s skrbmi. In izkaže se, da so res vsi nekoliko bolj pomirjeni. Odpravijo se proti kočiji, le Ljubov Andrejevna in Gajev ostaneta še malo v hiši, kjer se objameta in jokata za izgubljeno mladostjo ter lepimi spomini. Nato se pojavi Firs, za katerega so vsi mislili, da je v bolnišnici, in nato pade po tleh.
Glavni liki in njihov pomen
- Ljubov Andrejevna Ranevska: Predstavnica propadajoče aristokracije, ki se oklepa preteklosti in je nesposobna sprejeti realnost. Zanaša se na čudeže in nadaljuje z razkošnim življenjem kljub dolgovom. Njen češnjev vrt predstavlja njeno "otroštvo" in spomine.
- Jermolaj Aleksejevič Lopahin: Podjetni trgovec, sin osvobojenega tlačana, ki je sam pridobil veliko premoženje. Predstavlja vzpon novega, kapitalističnega razreda in logiko novega reda. Je pragmatičen in si prizadeva za rešitve, ki pa zahtevajo žrtve (posek vrta).
- Petja Trofimov: Študent in intelektualec, ki oznanja revolucijo. Čeprav po dejanjih in značaju bolj spominja na svoje propadle gostitelje, kritizira materializem in pasivnost. Češnjev vrt zanj simbolizira "vso Rusijo", obteženo z grehi preteklosti.
- Gajev: Brat Ljubov Andrejevne, še en predstavnik stare aristokracije. Cenjenost vrta vidi v njegovi "vpadljivosti", saj je omenjen "še v Enciklopediji".
- Firs: Zvesti stari lakaj, simbol pretekle dobe tlačanstva, ki je ostal z družino. Njegov konec simbolizira dokončni propad starega sveta.
Tematika in simbolika
Češnjev vrt kot metafora
Češnjev vrt pomeni različne stvari različnim dramskim osebam. Za Ljubov Andrejevno predstavlja njeno "otroštvo" in dragocene, nostalgične spomine na dom in brezskrbno življenje. Za študenta Trofimova pa ga imenuje "vsa Rusija", obtežena z grehi preteklosti. Vrt se pokaže kot kardinalna vpadljiva dobrina, ki je rodbini Ljubov in Gajeva ves ta čas zagotavljala visok družbeni status. Kot največjo vrednost vrta izpostavi Gajev ravno njegovo vpadljivost, ko pravi, da je omenjen "še v Enciklopediji". Zato uničenje te dobrine pomeni razvrednotenje ugledne rodbine, pa tudi posameznikov Gajeva in Ljubov Andrejevne, ki si "brez češnjevega vrta […] ne znata […] zamišljati svojega življenja."
Resda je tukaj brezskrbno in v izobilju odraščala plemenita gospoda, toda "rajski vrt zatiralca je lahko zgrajen samo na peklu zatiranih." Metafora posekanega vrta zaživi kot opomin družbi, ki se oklepa preteklosti in sanjari o prihodnosti, medtem ko ji sedanjost polzi v prazno. Iz pekla zatiranih vzide nov, meščanski razred Lopahina, ki uveljavlja logiko novega reda, zakonitosti kapitalizma.
Izguba, minljivost in inercija
V na videz preprosti zgodbi o nekoč bogati družini, ki izgublja denar in s tem tudi premoženje, se skriva neizbežnost konca epohe, na katero mali človek reagira s popolno čustveno paralizo. Ne glede na to, ali "Češnjev vrt" beremo kot metaforo izgubljenega časa, otroštva, idealov ali česa desetega, smo vsi imeli nekaj, brez česar smo neradi ostali in zato niso posekane češnje Ljubov Andrejevne nič drugačne od intimnih izkušenj kateregakoli od nas. Človek, soočen s koncem epohe, se v nepreklicno spreminjajočem se svetu ne znajde, in je to povsem nesposoben doživeti kot priložnost, namesto kot izgubo. Prav inercija likov Čehova je tista, ki dela igro, čeprav znano po sentimentalizmu, globoko komično.
Slog in žanrska opredelitev
"Češnjev vrt" je napisan v modernem slogu, oprtem na impresionizem in simbolizem, potopljenem v melanholijo in pregnetenem s prizanesljivim humorjem. Kljub temu, da ga je Čehov označil za komedijo, je igra znana po sentimentalizmu, ki ga prefinjeno prepleta z globoko komičnimi elementi, predvsem zaradi inercije in neprilagodljivosti likov. Po drugi strani pa s svojimi majhnimi gestami in tišinami, blago subtilnostjo in konflikti, ki se dolgo kuhajo do implozije, postane še bolj pretresljiva in tako popoln material za dramsko gledališče in za filigransko igralsko niansiranje znotraj ansambelske igre.
Avtor: Anton Pavlovič Čehov
Anton Pavlovič Čehov se je rodil 17. januarja 1860 v Taganrogu, ob pristaniškem jezeru ob Azovskem morju, v južni Rusiji blizu ukrajinske meje. Rodil se je kot eden izmed šestih otrok očetu trgovcu s špecerijo. Hodil je v grško osnovno šolo, da bi se kasneje lahko vpisal na mestno gimnazijo. Ko je maturiral, se je vrnil nazaj k družini, ki je medtem bankrotirala.
Kot pisatelj je začel pisati že v gimnaziji, sprva humoristične skice in nato tri dramske prizore. Njegova prva knjiga je bila Pisane povesti, za knjigo V somraku pa je leta 1888 prejel polovico Puškinove nagrade. Nekaj mesecev zatem je bruhnil kri, kar si je sam diagnosticiral kot pljučno tuberkulozo. Takrat je bila to neozdravljiva in smrtna bolezen, ki jo je skrival pred samim seboj in drugimi, dokler bolezen ni napredovala. Poleg "Češnjevega vrta" (1904) je napisal tudi drami Striček Vanja (1897) in Tri sestre (1901). Umrl je 15. julija 1904.
Anton Pavlovič Čehov /Anton Pavlovich Checkov - Ivanov
Pomen in aktualnost
Uprizoriti "Češnjev vrt" pomeni postaviti si vprašanja o izgubi, minljivosti, propadanju, suženjstvu denarju in o nezmožnosti, da bi spremembo, kljub temu da se nenehno dogaja v zunanjem svetu, dejansko tudi notranje sprejeli. Delo ostaja izjemno aktualno in relevantno, saj raziskuje večne teme človeške narave, soočene z neizbežnimi življenjskimi prelomnicami in spremembami, ki jih posameznik pogosto doživlja kot izgubo, ne pa kot priložnost.