Slovenski zdravstveni sistem temelji na načelu dostopnosti in celostne obravnave pacienta, pri čemer ima osebni zdravnik osrednjo vlogo. Poleg splošnega osebnega zdravnika so pomembni tudi izbrani zobozdravniki in ginekologi. Pravice do izbire zdravnika, obsega storitev in predpisovanja zdravil so natančno določene s predpisi, kot so Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ).
Izbira osebnega zdravnika, zobozdravnika in ginekologa
Izbira osebnega zdravnika je temeljna pravica vsake zavarovane osebe v Sloveniji. Osebnega zdravnika si izberete s podpisom izjave o izbiri, ki jo dobite pri zdravniku oziroma zobozdravniku. Otroku do 15. leta starosti izbere zdravnika eden od staršev ali zakoniti zastopnik. Po dopolnjenem 19. letu starosti si oseba izbere zdravnika sama.
Enaki principi veljajo tudi za izbiro zobozdravnika. Če še niste dopolnili 19 let, si izberete zobozdravnika, ki je usposobljen za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma zobozdravnika, ki je specialist pedontologije.
Zavarovanke imajo v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi pravico do izbire osebnega ginekologa. Osebnega ginekologa si lahko izberete tudi med ginekologi, ki delajo v bolnišnici ali na kliniki. Za pomoč pri izbiri ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) objavlja seznam aktivnih ginekologov. Izvajalec oziroma ginekolog, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS in izpolnjuje pogoje za izbranega ginekologa, je dolžan sprejeti vse zavarovanke, ki si ga izberejo. Vendar pa lahko ginekolog na primarni ravni odkloni opredeljevanje novih zavarovank, ko doseže obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov v tej dejavnosti.
Zdravnik in zobozdravnik, ki izpolnjuje pogoje za osebnega zdravnika oziroma zobozdravnika, je dolžan sprejeti vse zavarovane osebe, ki si ga želijo izbrati. Ker si skladno s predpisi osebnega zdravnika in zobozdravnika izberete praviloma najmanj za dobo enega leta, lahko zamenjavo opravite šele po poteku tega obdobja. Če zamenjavo oziroma prekinitev predlaga osebni zdravnik ali zobozdravnik, se ta lahko izvede le z vašim soglasjem. Pri zamenjavi osebnega zdravnika oziroma zobozdravnika novi izbrani zdravnik oziroma zobozdravnik pridobi vašo medicinsko dokumentacijo neposredno od prejšnjega.
Dodatne ambulante družinske medicine
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu (ZDIUZDZ) s 1. januarjem 2025 vzpostavlja dodatne ambulante družinske medicine kot začasen ukrep do 31. decembra 2026. Izbira se izvede na dodatno ambulanto družinske medicine in ne na konkretnega zdravnika. Zavarovana oseba, ki je stara nad 19 let in nima izbranega osebnega zdravnika v splošni dejavnosti ali je trenutna izbira opredeljena pri trajno odsotnem zdravniku, lahko izvede izbiro na dodatno ambulanto družinske medicine.
Celostna obravnava in dejavnosti osebnega zdravnika
Osebni zdravnik oziroma splošni zdravnik (specialist družinske medicine) je prvi kontakt pacientov z zdravstvenim sistemom in skrbi za celostno obravnavo pacientov. Družinska ali splošna medicina je medicinska specializacija, ki se ukvarja s preventivo, diagnosticiranjem in zdravljenjem bolezni pri odraslih in otrocih.
Med dejavnosti osebnega zdravnika spadajo:
- Predpisovanje zdravil
- Svetovanje o zdravi prehrani in načinu življenja
- Organizacija nadaljnje zdravstvene oskrbe, če je potrebno
- Spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja
- Preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin
- Zdravstvena vzgoja in svetovanje
- Ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo
- Diagnostične in terapevtske storitve
Sistem predpisovanja zdravil in vloga ZZZS
Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega tudi pravice zavarovanih oseb do zdravil, ki so predpisana na recept, v skladu z razvrstitvijo v liste, ki jih določi ZZZS. Ta pravica se nanaša na zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v RS in so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo zdravil zavoda ter jih je predpisal osebni zdravnik zavarovane osebe ali po njem pooblaščeni zdravnik. ZZZS določa kriterije za razvrščanje zdravil na liste ter postopke razvrščanja in določanja najvišjih priznanih vrednosti s svojimi akti, ki jih sprejme upravni odbor zavoda v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
ZZZS lahko zaradi višine cene nekaterih zdravil, ki imajo le omejene terapevtske prednosti in bistveno višjo ceno, uvede strokovne omejitve predpisovanja. To pomeni, da je zdravila z omejevanjem predpisovanja mogoče predpisati v breme obveznega zavarovanja le v določenih primerih. Vsi zdravniki, ki predpisujejo takšna zdravila, so dolžni te omejitve upoštevati. Če pacient želi zdravilo kljub omejitvi, mu ga bo zdravnik predpisal na "beli" recept, kar pomeni, da mora stroške v zvezi s tem zdravilom kriti pacient sam.
Varstvo osebnih podatkov pri predpisovanju zdravil: Primer statinov
Vprašanje varstva osebnih podatkov je ključno v zdravstvenem sistemu. Ustavna načela zagotavljajo nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) in varstvo osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). Zbiranje, obdelovanje in uporabo osebnih podatkov določa zakon. V javnem sektorju se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo določa zakon, določeni podatki pa le na podlagi osebne privolitve posameznika (9. člen ZVOP-1).
Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke. Za njihovo obdelavo so potrebni dodatni, strožji pogoji. Zbiranje oziroma pridobivanje zdravstvenih podatkov sorodnikov pacienta z namenom ugotavljanja dedne obremenjenosti, na primer pri predpisovanju statinov (zdravil za zniževanje holesterola), pomeni obdelavo občutljivih osebnih podatkov.
Informacijski pooblaščenec je v svojem neobveznem mnenju pojasnil, da ima ZZZS pravno podlago za določanje režima predpisovanja zdravil, katerih stroški se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za statine so določene omejitve predpisovanja, ki v nekaterih primerih zahtevajo izkazano dedno obremenjenost (npr. družinsko holesterolemijo). Če pacient ne izpolnjuje pogojev za predpisovanje zdravila na "zeleni" recept zaradi določene vrednosti holesterola ali koronarne ogroženosti, mora biti dedna obremenjenost dokazana.
Veljavna zakonodaja ne predpisuje izrecnega načina in metod za ugotavljanje obstoja dedne obremenjenosti, temveč daje podlago za njeno ugotavljanje pri predpisovanju zdravil z omejitvami. Zdravnikom ne daje neposredne zakonske podlage, da sami pridobivajo občutljive (zdravstvene) podatke od tretjih oseb za potrebe predpisovanja zdravil z omejitvami. Običajno osebni zdravnik pridobi podatke o družinski zdravstveni anamnezi že med samo obravnavo pacienta na podlagi njegovih izjav ali pa mu je družinska anamneza poznana iz obravnavanja več družinskih članov.
Kljub temu, če zdravnik dvomi v izjavo pacienta glede dedne obremenjenosti in pacient želi določeno zdravilo z omejitvami predpisovanja prejemati na "zeleni" recept za preventivno zdravljenje, Informacijski pooblaščenec ne vidi ovir za to, da osebni zdravnik od pacienta zahteva predložitev dokaza o obstoju družinske dedne obremenjenosti. V tem primeru se ožji družinski člani sami odločijo, ali bodo takšne podatke o svojem zdravstvenem stanju posredovali za potrebe ugotavljanja dedne obremenjenosti pri svojem bližnjem krvnem sorodniku. Niso pa teh podatkov v nobenem primeru dolžni posredovati.
