Uvod: Spoznajmo brstični ohrovt
Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. Gemmifera) je zanimiva dvoletnica iz družine kapusnic, ki jo v večini primerov gojimo kot enoletnico. Na prostranem steblu razvije številne majhne glavice, imenovane brsti. Brstični ohrovt, ki se je v zgodovini pridelave zelenjave pojavil razmeroma pozno, se navzkrižno oplojuje z drugimi člani družine B. oleracea, kot so brokoli, zelje in cvetača. Odvisno od sorte, doseže rastlina višino od 30 do 80 cm, njegovi listi pa so veliki in jajčasto oblikovani.
Hranilna vrednost in uporaba
Brstični ohrovt ima izjemno hranilno vrednost. Vsebuje celo več fosforja in žvepla kakor belo zelje, prav tako se ponaša z visoko vsebnostjo vitamina C - približno trikrat več kot pomaranče. Poleg tega nudi zmerne količine kalcija, magnezija, cinka, bakra, vitaminov iz skupine B, folne kisline in drugih antioksidantov. S temi koristnimi snovmi na naraven način krepimo telo, skrbimo za presnovo, razstrupljamo kri in varujemo pred rakom.
Je ena izmed redkih "zelenih" rastlin, ki jo lahko uživamo svežo pozimi, čeprav se v prehrani pogosteje uporablja kuhan. Da brsti obdržijo čim več koristnih snovi, jih je priporočljivo kuhati čim manj časa, v malo vode ali v sopari. Uživamo predvsem brste, v juhah in omakah pa lahko uporabimo tudi vršičke rastlin.
Pridelava brstičnega ohrovta
Izbira lege in priprava tal
Brstični ohrovt sodi med rastline, ki za rast potrebujejo veliko hranil, zato je pomembna ustrezna priprava tal. Nima posebnih zahtev glede svetlobe; zadovoljen je tako s sončnimi kot s polsenčnimi legami, vendar potrebuje vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan za optimalen razvoj. Brstični ohrovt uspeva v rodovitni, dobro odcedni, vlažni zemlji, bogati z organskimi snovmi. Ustreza mu srednje težka in dobro pognojena tla z pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Dobro prenaša tudi ilovnata tla, zato dodajanje peska ni nujno.
Priprava tal in gnojenje
Rastlina je zelo zahtevna za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor. Za dober pridelek je nujno obilno gnojenje. Že jeseni v predhodnem letu ali nekaj tednov pred sajenjem v zemljo vmešajte veliko količino komposta ali biološkega gnojila za rastline. Pred presajanjem lahko tla pognojimo s hlevskim gnojem v količini do 60 kg/10 m2, ali uporabimo domač kompost (4 l/m2) oziroma sodobna organska gnojila. Na ta način ima zemlja dovolj časa, da sprejme ponujena hranila.
Setev in sajenje
Brstični ohrovt je robustna rastlina, vendar je smiselno sadike predhodno vzgojiti, saj lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni.
Čas in način setve
- Za sadike s koreninsko grudo: Setev lahko opravimo že v marcu, aprilu in vse do sredine junija. Uporabimo zelo fino Bio Plantella Start zemljo za setev in potaknjence.
- Direktna setev na prosto: Sejemo od aprila do sredine junija, lahko pod tunelom iz folije.
- Vzgoja v posodah: Z gojenjem v posodah za vzgajanje na okenski polici ali v rastlinjaku lahko začnete že aprila.
Za kalitev semen je pomembno, da sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Pikiranje in presajanje
Ko so razviti srčasti klični listi (v roku 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo, da se razvijejo pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. Pri pikiranju izberemo močnejše rastline in jih lahko posadimo globlje, vse do kličnih listov. Pri tem si pomagamo z leseno ali plastično paličico, da ne poškodujemo korenin.
Presajanje sadik na stalno mesto poteka od maja do avgusta. Prezimne sorte presadimo najpozneje do sredine julija. Sadike presajamo na enako globino, kot so bile posajene v sadilnih enotah. Mlade rastline še niso odporne na zmrzal.
Optimalne razdalje
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino in zato potrebuje veliko prostora. Običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo 50 cm v vrsti in med vrstami. Večja razdalja omogoča boljši razvoj rastline in brstov. Če brstični ohrovt sadimo dovolj narazen, lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve ali ga sadimo ob krompirju ali v kombinaciji z zeleno.
Nega rastlin med rastjo
Zalivanje
Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo, še posebej v obdobju po sajenju in med vročimi poletnimi meseci. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato pa postopoma zmanjšamo pogostost zalivanja, da se rastlina globoko ukorenini. Zalivanje je nujno, če se listi obarvajo rumeno. Tla naj bodo stalno vlažna, ne pa razmočena.
Gnojenje in zastiranje tal
Tudi po posaditvi je treba poskrbeti za dovolj hranil v zemlji. Brstični ohrovt z dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka.
Izhlapevanje vode iz tal in rast plevelov preprečimo tako, da prostor med rastlinami zastiramo z organskimi zastirkami (travni odkos, listje). To ponovimo enkrat na mesec. Zastirka tudi pripomore k odpornosti rastline in zagotavlja dodatna hranila.
Vršičkanje in odstranjevanje listov
Če želimo pospešiti razvoj in dozorevanje brstov, lahko rastlino vršičkamo tako, da odščipnemo rastni vršiček, kar spodbudi enakomernejši razvoj brstov. V domačem vrtu odstranjevanje listov in vrhov pogosto opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen. Liste potrgamo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov, sicer jih rastlina potrebuje za zaščito pred mrazom.
Opora za rastlino
Ker brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, ga lahko sneg ali veter poškoduje ali prelomi. Zelo je priporočljivo, da vsaki rastlini posebej postavimo količek in jo privežemo, kar ji zagotovi potrebno oporo.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Med rastjo brstičnega ohrovta se lahko pojavijo enaki izzivi kot pri ostalih kapusnicah. Že mlade sadike so lahko izpostavljene napadom različnih škodljivcev:
- Bramor: Najraje obgloda korenine mladih sadik.
- Bolhači: Pojavijo se takoj, ko brstični ohrovt požene mlade liste. Vidni so po šivankinih luknjicah na listih.
- Kapusov belin (Pieris brassicae): Metuljček obožuje vse vrste kapusnic in hitro zaleže rumenkasta jajčeca na spodnjo stran listov, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko v enem dnevu uničijo sadike.
Preventivni ukrepi
Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo rastline spremljevalke, kot so kapucinke, kamilica, poprova meta, žajbelj in koper. Od sredine maja do konca oktobra lahko rastline ščitimo z insektno mrežo, ki je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Druga možnost je uporaba naravnih sredstev, kot je Neem tonic, ki deluje kot gnojilo z insekticidno močjo proti kapusovemu belinu, bolhačem in ušem. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, razen lačnih srn ali zajcev, ki si postrežejo z listi. V tem primeru lahko preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Pomembno je tudi, da brstičnega ohrovta ne sadimo za spomladanskimi kapusnicami, ampak pred njim gojimo zgodnjo spomladansko zelenjavo.
Jesensko gnojenje rastlin
Gojenje brstičnega ohrovta v posodah
Gojenje zelenjave na balkonu, terasi ali dvorišču postaja vse bolj priljubljeno. Brstični ohrovt je odlična izbira za gojenje v posodah, saj je odporna, hranljiva in dekorativna rastlina, ki kljubuje mrazu in prinaša bogato jesensko in zimsko bero. Čeprav ga pogosto povezujemo z velikimi vrtovi, se odlično obnese tudi v loncu, če mu zagotovimo dovolj prostora, hranil in sonca.
Zakaj gojiti v posodah?
- Trpežnost: Dobro se obnese v različnih vremenskih razmerah, prenese vročino in mraz, ni pretirano občutljiv za bolezni in ne potrebuje posebne nege.
- Hranilna vrednost: Je ena najbolj hranilno bogatih zelenjav iz družine križnic.
- Prostorska učinkovitost: Ne potrebuje veliko prostora po širini, saj raste pokončno. V enem loncu lahko zraste posamezna rastlina, ki obrodi več deset brstov vzdolž stebla.
Izbira posode in zemlje
Za razliko od solate ali redkvice brstični ohrovt potrebuje več prostora za razvoj koreninskega sistema in stebla. Zato sta globina in prostornina ključni.
Idealne mere lonca:
- Premer: najmanj 30-35 cm
- Globina: vsaj 35-40 cm
- Volumen zemlje: približno 20 litrov
Lonec naj ima odtok za vodo, dno pa lahko dodatno obložite z glinoporom ali drobnim gramozom za boljšo drenažo. Material lonca ni bistven (glina, plastika, les), pomembno je le, da ne pregreva zemlje.
Sestava zemeljske mešanice:
Brstični ohrovt najbolje uspeva v rahli, zračni in hranilni zemlji, ki dobro zadržuje vlago, a ni blatna. Priporočamo naslednjo mešanico:
- 1 del kompostne zemlje
- 1 del vrtne zemlje
- 1 del kokosovega substrata ali šote
- nekaj žlic lesnega pepela za rahlo bazičnost
- po potrebi dodatek peletiranega organskega gnojila
Zemljo pred sajenjem dobro premešajte. Po potrebi jo lahko predhodno razkužite s paro ali naravnim sredstvom proti škodljivcem.
Nega v posodi
Rastlina je sicer nezahtevna, vendar zahteva redno zalivanje in hranila, še posebej v poletnih mesecih, ko intenzivno raste.
- Zalivanje: Približno 2-3-krat na teden, odvisno od vremena. Tla naj bodo stalno vlažna, ne pa razmočena. Zalivajte ob robu lonca, ne direktno ob steblo.
- Gnojenje: Enkrat na dva tedna zmešajte v vodo tekoče organsko gnojilo, lahko tudi prevrelko iz kopriv ali trave. V obdobju tvorjenja brstov dodajte gnojilo z več fosforja in kalija.
- Opora: Ko rastlina začne tvoriti brste, lahko steblo postane pretežko. Uporabite bambusovo palico ali kovinsko oporo, ki jo z mehko vrvico privežete ob glavno steblo.
Obiranje in shranjevanje pridelka
Kdaj in kako obirati
Brstični ohrovt začne tvoriti brste vzdolž stebla od julija do novembra. Obiramo ga, ko so brsti čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Njihovo velikost lahko primerjamo z orehi. Nekatere sorte dozorijo že septembra ali oktobra, klasični čas za obiranje pa se začne šele novembra in traja vse do konca februarja ali celo marca naslednje leto. Brsti dozorevajo postopoma od spodaj navzgor, zato jih tudi nabiramo v tem zaporedju. Nižji brsti na steblu so običajno večji, saj so starejši. Če zamudimo in so brsti večji ter mehkejši na otip, so še vedno užitni. Brste nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom, s čimer ne poškodujemo rastline. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, lahko pridelek naberemo naenkrat.
Brstiči postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Zato jih je najbolje obirati šele novembra ali celo decembra, saj imajo po prvi zmrzali bolj aromatičen okus. Vendar, če nameravamo pridelek zamrzniti, ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani. V topli jeseni se brsti radi predčasno odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka.
Jesensko gnojenje rastlin
Prezimovanje rastlin
Brstični ohrovt prezimi kar v gredi, saj je zelo odporen na mraz. Pri temperaturah okrog -15 °C praviloma nima težav s prezimovanjem. Če pa vas preseneti izjemno hladna fronta, lahko ohrovt zavarujete s kopreno ali slamo. Brstični ohrovt je ena izmed redkih zelenih rastlin, katere pridelek bomo obirali svežega na prostem sredi zime.
Shranjevanje brstov
Očiščene brste hranimo neoprane nekaj dni v hladilniku. Tudi pri zamrzovanju dolgo obdržijo svoje lastnosti.