Belo zelje: Latinsko ime, zgodovina in značilnosti

Zelje, splošno znano kot glavnato zelje (Brassica oleracea var. capitata), je enoletna vrtnina iz rodu kapusnic. Spada med najstarejše in najpomembnejše vrtnine v našem vsakdanu. Kapusnice so znane kot ena najbolj zdravih in enostavnih zelenjav za gojenje, saj vsebujejo veliko vitamina C.

Zelje je toplotno srednje zahtevna vrtnina z optimalno temperaturo za rast in razvoj med 16 in 20°C. Je vsestransko uporabno, primerno za svežo uporabo, predelavo in kuhanje. Oblikuje glave različnih oblik, s svetlo do temno zelenimi ali rdečimi listi, kar je odvisno od sorte.

Infografika: Različne vrste zelja in njihove barve

Belo zelje: Latinsko ime in zgodovinski kontekst

Belo glavnato zelje nosi latinsko ime Brassica oleracea L. convar. capitata. Za specifično belo zelje kot sorto se pogosto uporablja tudi Brassica oleracea convar. Capitata var. Alba. To je ena redkih rastlin z večtisočletno zgodovino, ki je avtohtono evropska.

Belo zelje je nastalo s človekovo načrtno selekcijo iz divje rastline, ki še uspeva na skalnih pobočjih sredozemskih obal. Uživali so ga že v prazgodovini, v antiki pa se je hitro širilo na vse strani Evrope, saj je bilo lahko dostopna hrana najširšemu krogu ljudi.

Zgodovinska ilustracija uporabe zelja v antiki

Značilnosti in sorte belega zelja

Belo zelje je hitro rastoča sorta, ki je odlično tolerantna na različne stresne rastne pogoje, saj ima kratko vegetacijsko dobo. Primerno je za svežo potrošnjo in dobro prenaša poletne strese. Listi belega zelja so tanki in nežni ter odličnega okusa. Med njimi najdemo tudi srednje pozne slovenske avtohtone sorte.

Sorta "Prva žetva" (Brassica oleracea convar. Capitata var. Alba) je zgodnja sorta s kratkim vegetacijskim obdobjem, namenjena za neposredno uživanje. Proizvaja srednje velike, okrogle glave, sestavljene iz temno zelenih listov, prekritih z voskasto prevleko. Odpornost proti lomljenju in boleznim velja za največjo prednost te sorte, zato je priporočljiva tudi za amatersko pridelavo zaradi nizkih zahtev in enostavne vzgoje.

Hranilna vrednost in uporaba

Belo zelje je zelenjava z visoko vsebnostjo vitamina C (60 mg na 100 g suhe snovi) in velja za enega glavnih virov tega vitamina pozimi. Poleg tega vsebuje tudi velike količine vlaknin, kalija, magnezija, železa in kalcija. Belo zelje se večinoma uživa kot kislo zelje ali kuhano.

Fotografija sveže glave belega zelja

Gojenje zelja

Tip tal in podnebje

Zelje ni občutljivo na različne tipe tal. Najbolj mu ugajajo humozna, prepustna in srednje težka tla. Temperatura rasti se začne pri 7°C in je pogojena od sorte zelja.

Sajenje

Zgodnje sorte zelja se sadijo v rastlinjaku od meseca januarja, na prostem pa marca. Pozne sorte se sadijo od meseca aprila naprej. Sajenje se izvaja v oblačnih dneh, pri čemer je priporočljiva razdalja 35 - 40 cm med sadikami v vrsti. Sadiko je treba zakopati do višine, kot je rasla do sedaj (do prvih listov). Zelje najlepše uspeva, če ga posadimo zraven fižola ali kumaric.

Za sorto "Prva žetva" se semena sejejo od konca februarja do marca na semensko posteljo. Sadike se presadijo na stalno mesto v fazi 6-7 resničnih listov, običajno marca in aprila, v razmiku 40 x 40 cm. Za gojenje te sorte je treba uporabiti lahka, vlažna tla, bogata s hranili. Zelje je treba zagotoviti s sončno in prezračevano, vendar vetrovno zaščiteno lokacijo.

SPAR - Vrtnarimo z Metko - Varaždinsko zelje

Gnojenje in zalivanje

Zelja praviloma ni potrebno gnojiti. Sadilno mesto je najbolje zaliti pred sajenjem. Redno zalivanje ni potrebno; v vročih mesecih zalivamo bolj poredko, vendar obilno.

Žetev

Prve glave sorte "Prva žetva" se lahko obirajo v drugi polovici maja in dozorevajo postopoma do konca julija. Obdelana semena zagotavljajo hitrejši in enakomernejši vznik sadik, mlade sadike pa so krepkejše in odporne na škodljive bolezni in patogene tal.

Druge pomembne sorte zelja

Rdeče zelje (Brassica oleracea var. capitata f. rubra)

Rdeče zelje je zgodnje zelje, primerno za svežo potrošnjo. Listi so tanki in zelo okusni. Sorta dobro prenaša vročino, zato ga je primerno saditi tako spomladi kot v poletnih dneh za jesenski pridelek. Gre za srednje zgodnjo sorto, ki razvije okrogle in kompaktne glave z odlično samopokrivnostjo.

Fotografija glave rdečega zelja

Koničasto zelje (Brassica oleracea var. capitata f. conica)

Koničasto zelje je hitro rastoč hibrid, primeren za spomladansko in jesensko pridelavo. Je delikatne strukture in odličnega okusa. To zelje ima močno koničasto glavo majhnih listov, zbranih centralno okoli glave. Odlikuje ga zgodnjost in obstojnost. Gre za zelo rezistentno sorto s pokončnimi glavicami.

Fotografija koničastega zelja

Kitajsko zelje (Brassica rapa)

Kitajsko zelje je zgodnja sorta z čvrstimi in kompaktnimi glavami. Primerno je za spomladansko, poletno in jesensko pridelavo na prostem ter je odporno na nizke in visoke temperature.

Pak-Choi (Brassica rapa subsp. chinensis)

Pak-Choi ustvarja rozeto z gladkimi, zelenimi listi ter širokimi in velikimi belimi žilami. Ta rastlina je še posebej bogata z vlakninami.

Fotografija Pak-Choi

tags: #belo #zelje #latinsko #ime