Uspešna vzgoja paradižnika, paprike in drugih plodovk zahteva pozornost na številne dejavnike, kot so temperatura, svetloba, voda in hranila. Poleg tega je ključnega pomena redno preverjanje rastlin za zgodnje odkrivanje morebitnih napadov škodljivcev in bolezni.
Setev in čas sajenja plodovk
Kdaj sejati posamezne plodovke
Začetek vzgoje sadik se razlikuje glede na vrsto zelenjave. Sredina februarja je čas za setev čilija, feferonov in jajčevca, ki jih bomo kasneje pridelovali na prostem. Od sredine do konca februarja je primeren čas za setev paprike. Pri paradižniku pa nehitimo s setvijo; počakamo na mesec marec, saj se tako izognemo pretirano zgodnjim in iztegnjenim sadikam. Priporočljivo je, da sejanje paradižnika opravimo od 10. marca dalje.
Optimalna temperatura za kalitev
Za enakomeren in hiter vznik semen plodovk, kot so čili, paprika in ostale plodovke, je idealna temperatura okoli 25 °C. Nekoliko nižje temperature, za kakšno stopinjo, prav tako niso problematične. Seme lahko kali tudi v temnih in toplih prostorih, kot je kurilnica ali kopalnica. Ključnega pomena je, da je temperatura enaka ponoči in podnevi, kar zagotavlja najboljše pogoje za kalitev.
Kdaj saditi plodovke na prosto
Plodovke na prosto presadimo, ko mine nevarnost pozebe, kar je običajno po 15. maju. V nekaterih vrtovih se sajenje na prosto izvaja celo po 20. maju, kar še vedno zagotavlja odličen pridelek. Pri sajenju na prosto je pomembno, da so dnevne temperature nad 15 °C, za paradižnik pa je lahko tudi nad 10 °C. Nočne temperature naj se ne spustijo pod 5 °C.
Vzgoja sadik
Izbira substrata
Za setev čilija, paprike, jajčevca in paradižnika uporabljamo kvalitetne, rahle substrate z manj hranili, še posebej če jih bomo pikirali. Ti substrati bi morali vsebovati najkakovostnejše šote in prilagojena hranila ter makrohranila za mlade sadike. V dobri zemlji se bodo korenine hitro in dobro razvile. Sadik čilija, paprike in podobnih rastlin ne dognojujemo v tej fazi. Za vrtnine in cvetlice, ki jih ne bomo pikirali, uporabimo substrate z več hranili, primerni so tudi tisti za presajanje balkonskih rastlin.
Pikiranje sadik
Čili, papriko, jajčevec, feferone in paradižnik sejemo v setvene plošče, ker jih je treba pikirati. Pikiranje spodbuja rast večjega števila stranskih korenin, ki v suši bolje črpajo vodo. Pravi čas za začetek pikiranja je, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Na okenski polici je pomembno, da ne zamudimo pravega časa za pikiranje, da se sadike ne iztegujejo. Tako postanejo rastline manj občutljive na glivice in bolj zdrave.
Zalivanje in vlažnost
Suho zemljo po setvi lahko rahlo zalijemo, da omočimo cel substrat. Kasneje vzdržujemo ustrezno vlažnost z razpršilko, da preprečimo prekomerno vlago in bolezni. Mlade sadike ni treba gnojiti; raje jim dodajamo pripravke, ki jim dajejo energijo in povečajo odpornost, kot so izvlečki iz aminokislin ali morskih alg. Mlade paprike in čilije pršimo z vodo, čaji in omenjenimi pripravki.
Osvetlitev in temperatura
Takoj po kalitvi prestavimo sadike na svetlobo, saj za umirjeno rast potrebujejo dobro osvetlitev. Upoštevati je treba tudi temperaturo, ki se prilagaja razvojni fazi rastline. Če je osvetlitev slaba, se sadike iztegujejo. V takšnem primeru ne povečujemo temperature, saj bi to le pospešilo rast in povzročilo "pretegnjenost" sadik.
Presajanje na prosto in utrjevanje
Po 15. maju, ko mine nevarnost pozebe, plodovke presadimo na prosto. Pred tem je ključno utrjevanje sadik, ki traja 7-10 dni pred presajanjem na stalno mesto. Če imate sadike na okenskih policah, jih čez dan prenesite na prosto, ponoči pa nazaj na okensko polico. Vsaj tri dni naj bodo na prostem tudi ponoči. Enako velja za sadike v rastlinjaku.
Gojenje plodovk na vrtu
Sajenje in razdalja
Pri sajenju plodovk je pomembno upoštevati ustrezne razdalje med rastlinami, da zagotovimo zračnost in preprečimo širjenje bolezni. Pri paradižniku naj bosta razdalji med vrstami in sadikami po 70 cm, pri jajčevcih 60 cm, pri papriki pa 50 cm. Pri cepljenih sadikah, ki zrastejo večje, je potrebnega celo več prostora; pri paradižniku naj bo razdalja v isti vrsti najmanj 70 cm, medvrstna razdalja pa 100 cm.
Gnojenje in hranila
Plodovke so rastline, ki potrebujejo veliko hranil. Paradižnik in paprika sta posebej "požrešni" rastlini. Ob sajenju moramo poskrbeti za rodovitna tla, dobro založena z organsko snovjo in hranili. Paradižnik še zlasti veliko potrebuje kalija (K). Ob sajenju lahko v sadilno jamo primešamo organska gnojila. Zaradi bujne rasti in razvijajočih se plodov hranila hitro porablja, zato ga je treba tudi večkrat dognojiti, poleti s tekočimi organskimi gnojili, bogatimi z morskimi algami. Pomembna sta tudi kalcij (Ca) in magnezij (Mg) za zdravo rast plodov.
Zalivanje
Za preprečevanje težav je ključno ustrezno zalivanje. Sadike zalivamo pri tleh in pazimo, da ne zmočimo listja. Uporabimo lahko talni namakalni sistem ali vkopano plastenko z odprtim dnom. V vročih mesecih je zalivanje še posebej pomembno, saj rastline lažje sprejemajo hranila v tekočih oblikah. Organska zastirka dobro zadržuje vlago, kar je nujno za vzgojo plodovk v sušnih mesecih.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Plodovke so lahko dovzetne za različne bolezni in škodljivce. Pomembna je visoka stopnja higiene v nasadu. Pred vstopom med rastline si je dobro umiti roke, da preprečimo prenos spor. Za krepitev rastlin in preprečevanje okužb lahko uporabimo naravne pripravke, kot je škropljenje z njivsko preslico ali koprivno prevrelko. V bližini paprik je koristno posaditi ognjič in žametnico, ki odganjata škodljivce. V ekstremni vročini se lahko cvetovi povesijo in plodovi ožgejo; za to uporabimo mrežo za senčenje. Kumarice so v vlažnem vremenu nagnjene k napadu kumarične plesni; zagotovimo zračnost med rastlinami. V suhem in vročem vremenu se lahko pojavi pepelasta plesen; za zaščito lahko posadimo baziliko v njihovo bližino.
Kolobarjenje in dobri sosedje
Sestavljanje kolobarja ni preprosta naloga, saj je treba uskladiti čas setve, gnojenje, obdelavo tal in varstvo. Ključno pravilo je, da na posameznih predelih ohranimo sorodnike. Na primer, čebulnice in stročnice si ne smejo slediti. Načrtujte izmenjavo rastlin z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni in gomolji. Med dobre sosede paradižnika sodijo solata, endivija, fižol, korenček, por, radič, redkvica, bazilika, meta, rožmarin in timijan. Med paradižnik, papriko in jajčevec lahko spomladi sejemo solato, da izkoristimo vmesni prostor. Med plodovke lahko sadimo tudi baziliko.
Cepljene sadike
Cepljene sadike imajo globlji in močnejši koreninski sistem, zato jih bolezni redkeje napadejo. Najpogosteje so cepljeni paradižniki, ki se cepijo na podlago, odporno proti talnim boleznim. Cepljene sadike so dražje, vendar običajno obljubljajo večji pridelek in rastlina ostane dlje časa zdrava. Pri sajenju cepljenih sadik pazimo, da jih posadimo na enaki globini, kot so bile posajene v lončku, da koreninice s cepljenega mesta ne bi pognale v tla.
Plodovke v Sloveniji
V Sloveniji imamo dolgo tradicijo pridelave plodovk, zlasti paradižnika, paprike, kumar in bučk. Pridelava poteka tako na prostem kot v zaščitenih prostorih, pri čemer prevladuje pridelava na prostem. Vse obravnavane plodovke pridelujemo iz predhodno vzgojenih sadik. Trenutno je pridelovanje plodovk v Sloveniji še vedno razdrobljeno, pridelovalci so slabo povezani, prav tako je neorganiziran odkupni trg. Pridelava kumar za vlaganje je bila v preteklosti organizirana v okviru kmetijskih zadrug, danes pa se s tem ukvarja vedno manj kmetij.