Med prvimi spomladanskimi solatami, ki jih nabiramo že zgodaj spomladi, izstopa **motovilec**, ki je prava vitaminska bomba, bogata tudi z minerali. Velja za zimsko solato, ki jo lahko uživamo skozi hladnejše mesece, še posebej, če imamo grede pokrite s kopreno. Kljub temu pa najbolj prija prav spomladi, občasno pomešan z regratom.
Motovilec je bolj zdravilen kot klasična zelena solata, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov, ki **spodbujajo delovanje imunskega sistema**. Med ključnimi hranili izstopajo **vitamini A, C in B6**, ter izjemno bogastvo z **železom, kalijem, fosforjem in magnezijem**. Zaradi teh snovi je odličen v boju proti spomladanski utrujenosti, koristi pa tudi pri vzdrževanju kondicije srčno-žilnega sistema in pri težavah s slabokrvnostjo. Poleg tega spodbuja presnovo, deluje pomirjujoče na prebavo in dokazano razstruplja telo.
Zaradi znatne količine vitamina C je motovilec odličen antioksidant in ima pomembno vlogo v številnih telesnih procesih. Vsebuje tudi različne vrste karotenoidov, predvsem **beta-karoten (provitamin A)**, ki blagodejno vplivajo na zdravje oči. Količina železa v motovilcu je primerljiva s tisto v špinači, kar ga uvršča med zelenolistno zelenjavo z najvišjo vsebnostjo tega pomembnega minerala.
Dario Cortese ga v svoji knjigi opiše kot "solato za deset solat" zaradi svoje hranilnosti, okusnosti in dostopnosti. Botanično spada v družino špajkovk (Valerianaceae), kamor sodi tudi zdravilna rastlina baldrijan. Do nedavnega je bil motovilec bolj divje rastoč, danes pa v Evropi samoniklo raste okoli 30 vrst, hkrati pa se povečuje tudi gojenje kultivirane sorte z večjimi, mehkejšimi in okusnejšimi listi.
Motovilec vsebuje **do dvakrat več vitamina C kot citrusi** in trikrat več kot klasična solata. Poleg karotenoidov in vitaminov B skupine (B6, B9) je bogat vir mineralov, kot so železo, magnezij, fosfor in kalij. Uživanje motovilca pripomore k bolj živahnemu vsakdanu in odganja spomladansko utrujenost, hkrati pa je izjemna hrana za krepitev imunskega sistema.
Zelenost motovilca potrjuje njegova visoka vsebnost **klorofila**, ki ima številne koristne učinke na organizem, vključno z vezavo težkih toksinov in preprečevanjem nekaterih vrst raka. Raziskave na univerzi v Oregonu so pokazale, da lahko ekstrakt klorofila zmanjša nastanek tumorskih celic in drugih posledic izpostavljenosti karcinogenom.
Uživanje motovilca prinaša številne koristi: odpravlja znake zimskega spanca, poskrbi za zdravo prebavo, čisti sluznice, odpravlja slabokrvnost, krepi imunski sistem in lahko celo varuje pred resnejšimi zdravstvenimi težavami.
Motovilec ni le hranljiv, temveč tudi izjemno okusen, zato z njegovo vključitvijo na jedilnik ne bo težav. Velja za eno najokusnejših solat.
Vzgoja motovilca
Motovilec tradicionalno sejemo neposredno na gredo, ki jo predhodno očistimo in plitko okopljemo. Pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm. Na gredi širine 75 cm pripravimo 4 sadilne jarke na razdalji 20 cm, na gredi širine 100 cm pa en jarek več. Priporočena gostota setve je, da seme pade na vsakih 2 cm.
Jarke zagrnemo in obvezno dobro potlačimo ali celo pohodimo. Seme poleti veliko bolje kali, ko ima enakomerno vlažnost, zato celotno setev pokrijemo s kartonom, papirjem ali juto, ki ne prepušča svetlobe. Karton odstranimo, ko opazimo prve vzklile rastline, običajno že četrti dan po setvi. Motovilec mora kaliti v roku 10 do 14 dni od setve.
Po odstranitvi zastirke gredo dobro zalijemo in naslednjih 10 dni vsakodnevno zalivamo, da se motovilec dobro ukorenini. Ker motovilec odlično prezimi na prostem, ga ne sejemo v rastlinjak.
Vzgoja iz sadik
Profesionalni pridelovalci pogosteje vzgajajo motovilec iz sadik. V tem primeru sejemo dve do tri semena v mini sadilne enote v avgustu ali septembru. Motovilca ne pikiramo. Sejemo v navlažen substrat in ga nato posujemo s suhim substratom debeline 0,5 cm. Semena pokrijemo; vzklijejo lahko že v štirih dneh.
Če so v isti sadilni enoti vzklila vsa semena, jih pustimo kot skupke. Za presajanje na prosto je motovilec pripravljen v 20 do 25 dneh, ko razvije okoli 2 prava lista. Presadimo ga na razdalji 20 cm med vrstami in na vsakih 15 cm v vrsti.
Nega in obiranje
Motovilec sejemo na grede, iz katerih smo poleti že pobrali zelenjavo, najbolje po čebuli, česnu, rdeči pesi, grahu ali nizkem fižolu. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z organsko zastirko, da se listi ne umažejo. Priporočljiva je setev in presajanje v kompostno zastirko.
Vzklite rastline in sadike po presajanju vsakodnevno zalivamo še deset dni, posebej v suhem in sončnem vremenu. Kasneje je dovolj enkrat tedensko izdatno zalivanje, še posebej ob suši. Med rastlinami odstranjujemo plevel, pregosto vzklit motovilec pa preredčimo, da na vsakih 5 cm raste ena rastlina.
Motovilec zdrži nizke zimske temperature do -25 °C, vendar ga veter lahko izsuši. V mrzlih in vetrovnih zimah ga zaščitimo z vrtno kopreno. Pod snegom prezimi brez težav.
Z motovilcem običajno ni veliko težav. Pozimi lahko posamezne goste sklope uniči plesen, zato je redčenje obvezno. Nabiranje rastlin prilagodimo rednemu redčenju, da ostalim rastlinam ostane več prostora.
Motovilec nabiramo od oktobra do aprila naslednje leto, še posebej, če smo opravili dve setvi. Starejše rastline proti koncu zime poženejo več manjših stranskih poganjkov, kar je znak, da se pripravljajo na tvorjenje semen.
Motovilec in prehrana pri kolostomi
Priporočila za prehrano pri kolostomi poudarjajo pomen preprečevanja ileusa (zapre črevesja) ter minimiziranja gastrointestinalnih nevšečnosti, kot so flatulenca (vetrovi), meteorizem (napenjanje), diareja, obstipacija in neprijetne vonjave. Vsak posameznik s kolostomo se mora sam naučiti, katera živila mu povzročajo težave.
Vsakodnevno uživanje zadostne količine tekočine (vsaj 2,5 litra vode in drugih tekočin) je ključno za hidracijo. Solata iz motovilca s fižolom in jajci je lahko primerna priloga ali samostojen obrok. Motovilec vsebuje železo, magnezij, kalij ter vitamine A in C, ki varujejo pred stresom, srčno-žilnimi obolenji in slabokrvnostjo. Listi in koreninice vsebujejo eterično baldrijanovo olje, ki na prebavila deluje pomirjevalno.
Svež motovilec, pripravljen s hladno stiskanim oljem in limonovim sokom namesto kisa, je odličen način za ohranjanje njegovih zdravilnih lastnosti. Pri kuhanju ga na hitro poparimo ali dodamo v že pripravljeno jed.
