Krompir (Solanum tuberosum) je ena najpomembnejših poljščin, katere uspešna html
Vpliv sonca na semenski krompir in uspešna pridelava
Krompir (Solanum tuberosum) je užiten gomolj iz družine razhudnikovk, ki je bistvena sestavina prehrane po vsem svetu. Je vir kompleksnih ogljikovih hidratov, vitaminov C in B ter mineralov, kot so kalij, magnezij in železo. Zanimivo je, da gomolji niso korenine, temveč odebeljena podzemna stebla. Za uspešno pridelavo krompirja je ključnega pomena razumevanje vpliva sonca ter pravilna izbira, priprava in sajenje semenskega krompirja.
Izbira in priprava semenskega krompirja
Nakup semenskega krompirja
Nakup certificiranega semenskega krompirja je priporočljiv, saj zagotavlja, da gomolji niso okuženi s povzročitelji bolezni in da je sadilni material dovolj kakovosten za dober pridelek. Semenski krompir je na voljo v specializiranih prodajalnah, kjer strokovnjaki svetujejo glede izbire sorte. Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo (rastlinski potni list - RPL), ki vsebuje vse informacije o sorti, kalibraži, kategoriji semena, količini, datumu pakiranja, državi izvora in pridelovalcu. Barva etikete na RPL označuje kategorijo semena: bela z vijolično črto za predosnovno seme, bela za osnovno seme in modra za certificirano seme. S semenskim krompirjem se je priporočljivo oskrbeti takoj, ko je na voljo v prodajalnah, običajno že v januarju, da se omogoči kaljenje.
Debelina semenskega krompirja
Semenski krompir je na razpolago v dveh debelinah: normalno debel (35-55 mm) in droban (25-35 mm). Pomembno je vedeti, da je število kalečih se očes pri drobnih gomoljih za približno 40 odstotkov manjše kot pri debelih, kar pomeni manj pridelka na rastlino. Poleg tega se lahko drobni gomolji v neprimernem skladišču hitreje izčrpajo. Seme debeline 35/55 mm običajno zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem večji pridelek. Pri drobnem semenu je potrebna gostejša saditev, vendar je pridelek ob neugodnih razmerah lahko do polovico manjši. Strokovnjaki rezanje debelejših gomoljev večinoma odsvetujejo, če pa se za to vseeno odločimo, je priporočljivo razkužiti nož in rezno površino krompirja posuti s sajami.
Tretirano in netretirano seme
Kupimo lahko tretiran ali netretiran semenski krompir. Gomolji tretiranega so pred skladiščenjem obdelani s fungicidi za preprečevanje skladiščnih bolezni in niso primerni za uživanje. Tudi netretirani gomolji morajo izpolnjevati enaka merila glede zdravstvenega stanja. Pri ekološko pridelanem semenskem krompirju uporaba fungicidov pred skladiščenjem ni dovoljena.
Nakaljevanje
Nakaljevanje semenskega krompirja je priporočljivo, saj si s tem zagotovimo za približno 14 dni zgodnejši pridelek, rastline iz pravilno nakaljenih gomoljev pa lažje ostanejo zdrave. Gomolje zložimo v zabojčke v eno, največ dve plasti in jih postavimo v ne presuh svetel prostor s temperaturo okoli 18 °C (lahko je nekoliko nižja ali višja). Najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče, da se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni in se ob sajenju ne polomijo. Zgodnje sorte navadno nakaljujemo pri temperaturi med 15 in 20 stopinjami Celzija, kar traja približno tri tedne. Močni kalčki so ponavadi temne, rdečkaste ali zelene barve, dolgi do 2 cm. Tanke, razpotegnjene, svetle ali bele kali, dolge več kot 2 cm, pričajo, da krompir ni bil ustrezno skladiščen in gomolj izčrpajo, zato taki gomolji niso primerni za saditev, saj bo pridelek majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev. Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin.
Pomen sonca in svetlobe za rast krompirja
Optimalni pogoji za rast
Krompirju najbolj ustrezajo stabilne temperature brez velikih nihanj. Minimalna temperatura tal za sajenje mora biti med 6-8 °C, medtem ko je optimalna temperatura za rast gomoljev med 17 in 20 °C. Steblo in listi lahko pomrznejo že pri -1 do -2 °C. Višje temperature od optimalnih zmanjšujejo tvorbo gomoljev in pridelek, pri temperaturah nad 30 °C pa se rast gomoljev popolnoma ustavi.
Vpliv sončne svetlobe na zelene dele rastline
Zeleni del rastline krompirja za svojo rast potrebuje veliko sonca, idealno vsaj šest do osem ur na dan. Več sonca rastlina prejme, lepša in hitrejša bo rast gomoljev. Sonce je glavni vir svetlobe, ki prihaja na zemeljsko površino. Rastline so pri prestrezanju in absorbiranju svetlobnih žarkov zelo izbirčne in so sposobne absorpcije le sončnih žarkov valovnih dolžin med 400 in 700 nm - to imenujemo vidni in fotosintetsko aktivni del spektra.
Changing the direction of the light during plant growth - Time lapse #greentimelapse #gtl #timelapse
Količina sončne energije, ki jo lahko rastline koristijo za fotosintezo, je zelo majhna, v idealnih razmerah je to 3 do 6 %, v naravi pa le 1 do 2 %. Od celotne sončne energije, ki pride na zemeljsko površje, se za produkcijo rastlinske biomase porabi približno 1 % svetlobe. Svetloba za rastline pomeni pomemben vir energije, potrebna je za uravnavanje rasti in razvoja, če pa jo je preveč ali premalo, lahko deluje tudi kot stresni dejavnik. Svetloba vpliva na rastline s svojo spektralno razporeditvijo, jakostjo in trajanjem osvetlitve.
Spektralna kakovost močno vpliva na rast, razvoj in fiziološke procese v rastlini. Za rastline sta najpomembnejši modra in rdeča svetloba. Za gojenje rastlin se priporoča 10 do 20 % modrega in 80 do 90 % rdečega spektra svetlobe. Če želimo kompaktne, ne pretegnjene rastline, mora biti v času vegetativnega razvojnega cikla rastlin na voljo dovolj modre svetlobe. Rdeči del svetlobnega spektra (valovne dolžine med 600 nm in 750 nm) ima najmočnejši vpliv na delovanje fotosinteze in je pomemben za razvoj fotosintetskega aparata, ki vpliva na morfogenezo.
Za normalno rast rastlin je potrebna dovolj velika jakost svetlobe, vendar ta ne sme presegati praga, nad katerim svetloba povzroča stres in poškodbe. Če je jakost svetlobe prešibka, je fotosintezna aktivnost omejena. Svetloljubne rastline imajo ob pomanjkanju svetlobe izdolženo steblo in nerazvite liste. Trajanje osvetlitve oziroma razmerje med dnevom in nočjo vpliva predvsem na pojav cvetenja.
Zaščita gomoljev pred soncem
Medtem ko zelenje potrebuje veliko neposredne svetlobe, je pomembno, da so gomolji zaščiteni pred soncem. Krompirjevi gomolji ne marajo sonca, saj zaradi njega postanejo zeleni in izgubijo svojo vrednost. Če so gomolji izpostavljeni sončni svetlobi, lahko postanejo zeleni in proizvajajo strupene spojine, imenovane solanin. To se lahko zgodi, če niso dovolj globoko v zemlji ali če se ne izvede pravilno nasipanje zemlje okoli rastlin.
Priprava tal in sajenje
Zahteve glede tal
Krompirju najbolj ustrezajo rahla, dobro prepustna tla z drobljivo strukturo, ki so bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Najprimernejša je peščeno-humusna ali peščeno-ilovnata prst. Težke, razmočene prsti z visoko podtalnico niso primerne. Optimalen pH tal se giblje med 5 in 6,5.
Priprava tal in gnojenje
Obdelava tal pred sajenjem je priporočljiva že jeseni in vključuje poletno-jesensko oranje do globine približno 20 cm, z dodatnim zrahljanjem spodnje plasti. Na dnu brazde ne sme nastati neprepustna plast. V tla je priporočljivo vnesti ustrezno količino organskega gnojila, najpogosteje hlevskega gnoja (približno 2,5 kg uležanega gnoja na kvadratni meter) ali domačega komposta (tri kilograme na kvadratni meter), ki vsebuje makro- in mikroelemente ter povečuje humusno komponento tal in pospešuje segrevanje tal spomladi. S pretiranim gnojenjem delamo krompirju medvedjo uslugo, saj povzroči prebujno rast krompirjevke, zakasnitev tvorbe gomoljev in povečuje nevarnost okužbe s krompirjevo plesnijo. Preveč svežega hlevskega gnoja poveča obolevanje za navadno krastavostjo.
Kolobarjenje
Pravilno kolobarjenje je eden temeljnih principov pridelave krompirja, saj pomaga preprečevati škodljivce in povečuje kakovost pridelka. Zaradi fitohigienskih razlogov se je treba izogibati večletnemu sajenju na istem mestu, predvsem zaradi zaščite pred rumeno krompirjevo ogorčico. Na isto mesto lahko rastlino posadimo približno po treh letih, pri čemer je priporočljiv vsaj štiriletni ali celo daljši kolobar.
Čas in globina sajenja
Pravi čas za sajenje krompirja je, ko se zemlja primerno osuši in segreje na vsaj 8 °C za nakaljen krompir in najmanj 10 °C za nenakaljenega. Podatek o temperaturi tal je na razpolago na spletni strani Arso. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. Prehitro sajenje v premrzla in preveč mokra tla lahko povzroči, da gomolji zgnijejo. V osrednji Sloveniji so takšne razmere v povprečju konec marca ali v začetku aprila. Ta čas lahko prehitimo, če zemljo prej ogrejemo s temno prekrivko in gredo po sajenju pokrijemo s kopreno. Globina sajenja je odvisna od velikosti semenskih gomoljev, vrste tal in sorte. Na splošno velja, da čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Pri normalni debelini semena (35-55 mm) je priporočena globina sajenja med 2 in 5 cm.
Razdalja med rastlinami in nasipanje
Na vrtovih je najpogostejša napaka pregosto sajenje, kar pomeni veliko nevarnost za krompirjevo plesen in gnitje gomoljev, ki so tudi drobni. Priporočljiva gostota je od štiri rastline na kvadratni meter pri poznih sortah do pet pri zgodnjih. Medvrstna razdalja naj bo vsaj 65 cm (priporočeno 60-90 cm), da imamo dovolj zemlje in prostora za osipanje krompirja. Pri tej medvrstni razdalji sadimo gomolje od 30 do 38 cm narazen. Ko poganjki zrastejo 15 do 20 cm visoko, jih okopljemo in osipljemo (naredimo grebene). S tem se ustvari značilen vrh okoli stebla, kar spodbuja razvoj večjega števila gomoljev in preprečuje zelenjenje zaradi izpostavljenosti svetlobi. Višji ko je nasip, več prostora ima krompir za rast, saj krompir raste nad nivojem posajenega gomolja.
Nega med rastno sezono
Zalivanje
Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo, še posebej v času rasti novih gomoljev. Na vrtu porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Pomanjkanje vode vodi do zmanjšanja pridelka in slabše kakovosti gomoljev, v sušnih ali prekomerno mokrih obdobjih pa lahko gomolji postanejo deformirani ali popokajo.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Kljub sajenju certificiranega semena se v pridelavi vsako leto pojavljajo iste bolezni in škodljivci, kot so krompirjeva plesen, črna listna pegavost, bolezni uvelosti, bakterijske bolezni, koloradski hrošč in strune. Kakšen bo problem z njimi, bo predvsem odvisno od rastnih razmer med letom. Zaradi možnosti prenosa bolezni nikoli ne sadimo gomoljev, ki so nam ostali od lanske letine. Sodobne sorte so vse bolj odporne na nekatere od teh težav.
- Krompirjeva plesen: Prepoznamo jo po rumeno-rjavih pegah na cimi, ki hitro odmrejo in postanejo temno rjave ali temno sivkaste. Na spodnji strani listov je ob robu peg v vlažnem vremenu vidna snežno bela plesniva prevleka. Najučinkovitejša preventiva je saditev proti krompirjevi plesni odpornih sort. Nevarnost okužbe in širitev plesni lahko omilimo z redkejšim sajenjem, pravočasnim odkrivanjem in uničenjem okuženih rastlin. Napad zmanjša uporaba bakra.
- Koloradski hrošč: Je slab letalec in se pogosto premika po tleh. Za njegovo obvladovanje se lahko uporabljajo jarki, prekrijti s folijo, ali pa se hrošči ročno pobirajo s stresanjem rastlin.
- Strune: So eden izmed najbolj nevarnih in nadležnih škodljivcev, saj povzročajo veliko škode. Največ strun pridobimo, če tla gnojimo s hlevskim gnojem, saj le-ta ni termično obdelan. Za boj proti strunam se lahko uporabi posebno dušično gnojilo STRUNAL.
- Polži: So pogosta težava. Za zaščito vrta lahko uporabite BIO vabe za polže druge generacije, ki vsebujejo molekule oljne repice, ki jih privabijo. Poleg vab lahko uporabite tudi ovire, kot so bakreni trakovi ali mreže, ter redno ročno pobirajte polže.
Zaščita pred pozebo ali mrazom
Pomembno je, da krompir zaščitite, če pride do jutranjih temperatur pod lediščem. V takih primerih je priporočljivo, da gredice pokrijete z vrtnarsko kopreno ali zračno tkanino, ki zadržuje toploto in ščiti nežne poganjke. Poleg tega se lahko prst okoli rastočih rastlin osiplje z dodatnim kompostom ali prstjo, kar deluje kot izolacija in zmanjšuje vpliv nizkih temperatur.
Obiranje in skladiščenje
Krompir poberite, ko rastline popolnoma odmrejo in listje porumeni ter se posuši. To se običajno zgodi 2-4 tedne po cvetenju. Obiranje krompirja ob nepravem času lahko vpliva na njegov okus, teksturo in kakovost shranjevanja. Zelene kroglice na steblih po cvetenju so strupene. Krompir pobirajte s strani, da ne poškodujete gomoljev. Po izkopu je pomembno, da krompir pravilno shranimo v primernih prostorih (kleteh). Najprimernejša temperatura za skladiščenje je od 4,5 do šest stopinj Celzija ob čim višji zračni vlažnosti, v temi, kar preprečuje nenadzorovano kalitev. Krompir hranite stran od svetlobe, ki lahko povzroči, da postane zelen in razvije solanin.