Cvetača (Brassica oleracea var. botrytis) je rastlina, ki spada med kapusnice (križnice) in je dobila ime po delu rastline, ki ga uporabljamo v prehrani - omesenelem socvetju, ki ga pogosto imenujemo tudi »cvet«. Čeprav se zdi skromna in preprosta, je cvetača prava »kraljica zelenjave«, ki jo gojijo po vsem svetu, največ pa v Evropi in Aziji.
Zgodovina in izvor cvetače
Cvetača izvira iz severovzhodnega Sredozemlja. Prve zapise o cvetači so naredili Arabci v 12. stoletju. Arabska botanika iz 12. in 13. stoletja, Ibn al-'Awwam in Ibn al-Baitar, sta bila mnenja, da cvetača izvira iz Cipra. Tudi Francozi so cvetačo nekoč imenovali choux de Chypre, kar pomeni ciprsko zelje.
Že v 1. stoletju našega štetja je Plinij med opise takrat gojenih rastlin dodal zapis o tako imenovani »cimi«: »Ex omnibus brassicae generibus suavissima est cyma,« kar pomeni »Od vseh sort zelja je najbolj prijetnega okusa cima.« Do 16. stoletja se je njeno gojenje razširilo tudi po zahodni Evropi, leta 1822 pa so jo Britanci vnesli tudi v Indijo.
Gojenje in sorte cvetače
V primerjavi z zeljem je cvetačo razmeroma težko gojiti, saj je vreme precejšnji omejevalni dejavnik za pridelavo. Rastlina najbolje uspeva pri zmernih dnevnih temperaturah 21-29 °C, obilnem soncu in vlažnih razmerah, ter na peščenih tleh z veliko organske snovi. Dolgotrajna izpostavljenost soncu v vročem poletnem vremenu lahko povzroči, da se glave cvetače obarvajo in pridobijo rdeče-vijolični odtenek. Cvetni brst se oblikuje na enem steblu in je obdan z velikimi in kompaktnimi zelenimi listi, ki ga ščitijo pred obarvanjem zaradi sončne svetlobe. Glave so pripravljene za obiranje med 80. in 110. dnevom po presaditvi ter so bele barve, kompaktne in premera 15-20 cm.
Danes je na voljo veliko različnih sort cvetače, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, obliki, okusu in tudi prehranski sestavi:
- Zelena cvetača (broccoflower): Križanec med brokolijem in cvetačo, ki je v ZDA in Evropi na voljo od začetka devetdesetih let. Obstajata dve obliki: ena je podobna navadni cvetači, le da je njena sredica svetlo zelene barve, druga pa ima stožčaste spiralne grozde cvetov v zeleni barvi.
- Oranžna cvetača: Prvič opažena leta 1970 v Kanadi. Njena barva je posledica genske mutacije in je odraz kopičenja beta karotena v rastlini.
- Caulilini: Vrsta cvetače, ki je zelo popularna v Aziji. Ima dolga zelena stebla in bledo rumene do svetlo zelene majhne cvetove.
Prehranska vrednost in zdravilne lastnosti cvetače
Cvetača je nizkokalorično, a zelo nasitno živilo, ki vsebuje malo kalorij (približno 25 kalorij na 100 gramov), veliko mineralov in je bogat vir vitaminov. V 100 gramih očiščene zelenjave je tudi 8,8 mg različnih eteričnih olj, ki dajejo značilen okus.
Bogastvo vitaminov in mineralov
- Vitamin C: Cvetača vsebuje veliko vitamina C (70 mg na 100 g), ki krepi imunski sistem, izboljšuje stanje kolagena v koži (zaradi česar je ta lepša, sijoča in se počasneje stara) in pomaga telesu absorbirati železo.
- Vitamin K: Pomemben pri strjevanju krvi in preprečevanju nastajanja krvnih strdkov, zmanjšuje tveganje za kap. Pomaga tudi pri razvoju kostnih celic in močnih kosti.
- Folat (vitamin B9): Potreben za pravilno zorenje rdečih krvničk in ključen za razvoj možganov ploda med nosečnostjo, saj zmanjšuje tveganje za okvare ploda.
- Holin: Hranilna snov, ki je pomembna za ohranjanje strukture celičnih membran, sintezo DNK, normalno delujočo presnovo in tvorbo živčnih prenašalcev. Pomaga preprečevati prekomerno kopičenje holesterola v jetrih.
- Minerali: Cvetača je naravni vir kalija (uravnava srčni utrip in pomaga vzdrževati stabilen krvni tlak), kalcija (temeljni gradnik močnih kosti in zob), cinka (pomaga pri tvorbi novih celic in celjenju ran), magnezija (podpira delovanje obščitnične žleze), fosforja (krepi kosti), selena (izboljšuje delovanje imunskega sistema) in natrija (uravnava tekočine v telesu).
- Beta-karoten: Antioksidant.
- Vitamin B6 (piridoksin) in vitamin B5 (pantotenska kislina).
Vitamini in minerali za otroke | Spoznajte razliko in zakaj so pomembni
Vlaknine in prebava
Cvetača vsebuje precej vlaknin, ki so ključne za nemoteno prebavljanje. Vlaknine nas nasitijo za dalj časa, preprečujejo zaprtje in skrbijo za zdravo črevesno floro. Ker vsebuje kar 90 % vode, telesu hkrati pomaga ohranjati hidracijo, kar je nujno za to, da vlaknine opravijo svojo nalogo. Vlaknine so hrana za koristne bakterije v črevesju (prebiotiki), zato prispevajo k zdravemu prebavnemu sistemu in so nujne za zdravo srce in ožilje.
Antioksidanti in protirakavo delovanje
Cvetača je zmagovalka med vsebnostjo antioksidantov. Bogata je z različnimi glukozinolati in izotiocianati, ki ščitijo DNA celic pred poškodbami, zdravijo in preprečujejo vnetja ter dokazano ubijajo rakave celice in upočasnijo rast tumorja, še posebej pri raku debelega črevesja, pljuč, dojk in prostate. Vsebuje tudi karotenoide in flavonoide, ki prav tako delujejo protirakavo in zmanjšujejo tveganje za srčno-žilna obolenja. Poleg tega je cvetača dober vir sulforafana, ki ščiti sluznico želodca in zavira delovanje encimov, sodelujočih pri razrastu rakavih celic.
Druge zdravilne koristi
- Antitoksični učinek: Čisti kri in pomaga pri izločanju strupenih snovi iz organizma.
- Protivnetno delovanje: Vsebuje veliko protivnetnih hranil, ki pomagajo ublažiti vnetja.
- Srčno-žilni sistem: Zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja zaradi vsebnosti vitaminov B, ki znižujejo ravni homocisteina v krvi. Kot druge kapusnice vsebuje tudi metilcistein, ki znižuje količino holesterola v krvi.
- Ledvice in mehur: Pospešuje izločanje vode, zato jo priporočajo pri slabšem delovanju ledvic in mehurja.
- Krepitev organizma: Priporočajo jo pri gripi, prehladu, oslabelem organizmu in pri pljučnih krčih.
- Pomlajevanje kože: Antioksidanti, vitamin C in mangan povečajo količino kisika v krvi in pospešijo presnovo, kar pomaga pri izločanju strupov in izboljšuje videz kože.
Uporaba cvetače v kulinariki in shranjevanje
Cvetača je enostavno prebavljiva in odlično vpliva na prebavo in presnovo. Uživa se jo lahko na več načinov: surovi cvetovi so okusni v solatah ali kot hrustljava predjed z omakami. Lahko se jo vlaga, kuha, popari ali speče. Je aromatičen dodatek juham in enolončnicam ali drugi zelenjavi, kot so korenje, paradižnik, grah, paprika ali brokoli. Užitni so tudi listi cvetače, ki jih lahko uporabljamo podobno kot liste zelja za obkladke pri kožnih okcmah, ranah in razjedah. Antitoksični učinek listov se poveča, če jih po pranju eno uro namakamo v olivnem olju.
Priprava cvetače
Da bi cvetača ohranila čim več svojih zdravih hranil, jo dušite, vendar ne predolgo - naj ostane al dente. Če jo pripravljate v pečici, naj bo temperatura pod 160 stopinj Celzija. Dolgotrajno kuhanje uniči večino vitaminov in je povezano z žveplu podobnim vonjem cvetače. Da bi omilili neprijeten vonj med kuhanjem, dodajte nekaj kapljic limoninega soka ali kisa. Nikoli je ne kuhajte v aluminijasti ali železni posodi, ker lahko reagira s kovino, kar lahko spremeni njeno barvo in okus.
Cvetača je nizkoenergijsko živilo in jo lahko uporabite kot nadomestek riža in krompirja. Z njo lahko zamenjate riž (naribajte jo in na hitro pokuhajte) ali krompir (pretlačite v lahek pire), s čimer boste zmanjšali količino zaužitih ogljikovih hidratov in kalorij.
Shranjevanje
Cvetačo hranimo tesno ovito v plastični vrečki v hladilniku, vendar se v roku enega tedna pokvari. Glavo cvetače lahko tudi razrežete in shranite v tesno zaprti plastični vreči. Ne perite je, preden jo daste v vrečko, saj boste s tem pospešili proces razpadanja.
Recept: Cvetačna juha
- Eno glavo cvetače očistite in razdelite na cvetove.
- Eno čebulo olupite in nasekljajte, tri krompirje olupite in narežite na kocke.
- Na polovici masla popražite čebulo. Ko postekleni, dodajte cvetačo in krompir ter še kratko popražite.
- Prilijte približno liter tople vode, solite, zavrite in na šibkem ognju kuhajte približno 15 minut.
- Juho odstavite in jo pretlačite ali zmeljite s paličnim mešalnikom.