Večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča s pretirano razdražljivim želodcem ali drugimi vrstami želodčnih težav. Pri tem je ključnega pomena prehrana, saj lahko določena živila sprožijo nelagodje ali celo poslabšajo stanje.
Kaj je gastritis?
Gastritis je ena najpogostejših prebavnih težav sodobnega časa in pomeni vnetje želodčne sluznice. To je tanka zaščitna plast, ki obloži notranjost želodca in ga varuje pred delovanjem želodčne kisline. Najpogostejši vzrok za gastritis je bakterija Helicobacter pylori, ki se naseli v želodčno sluznico in povzroči vnetje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bilo s to bakterijo okuženih kar 50 % svetovnega prebivalstva.
Gastritis lahko povzročijo tudi dolgotrajno jemanje protibolečinskih zdravil, stres ali zastrupitev s hrano.
Simptomi gastritisa
Simptomi gastritisa so lahko blagi ali izraziti, odvisno od obsega vnetja. Pogosto se pojavijo tudi pri drugih prebavnih težavah, zato je pomembno, da gastritis potrdi zdravnik. Med najpogostejšimi simptomi so:
- Zgaga
- Spahovanje
- Slabost
- Nelagodje v predelu želodca
- Abdominalni krči
- Napihnjenost
- Vetrovi
- Driska
Vrste gastritisa
Nutricionistka Jovana Srejić Ferluga izpostavlja predvsem dve vrsti gastritisa:
- Akutni gastritis: Pojavi se nenadoma in hitro mine, običajno zaradi draženja želodčne sluznice z alkoholom, zdravili ali zastrupitvijo s hrano.
- Kronični gastritis: Razvija se počasi in lahko traja vrsto let. Njegove vrste so razdeljene v tri skupine: erozivne, neerozivne in posebne vrste. Medtem ko neerozivno najpogosteje povzroča okužba s Helicobacter pylori, so vzroki za erozivni tip lahko različna zdravila, alkohol in travme na želodčni sluznici.
Nezdravljen gastritis prispeva k nastanku želodčnih razjed, zato simptomov ni dobro ignorirati. Pri starejših je gastritis pogostejši, saj se s starostjo zmanjšuje naravna zaščita želodčne sluznice. Pri otrocih je bolezen redkejša, vendar se lahko pojavi zaradi okužbe s H. pylori ali pretirane uporabe protibolečinskih zdravil. Če vnetje traja predolgo, lahko pride do tanjšanja sluznice, nastanka razjed ali krvavitev. Pravočasno zdravljenje pa običajno prinese popolno okrevanje.
Prehrana pri gastritisu: Kaj jesti in čemu se izogniti?
Pravilna prehrana je osnova uspešnega zdravljenja gastritisa in je ključna pri okrevanju. Pomembno je, da poslušate svoje telo in se izogibate živilom, ki sprožijo nelagodje.
Živila, ki se jim je priporočljivo izogniti
Pri razdraženem želodcu in gastritisu se je priporočljivo izogibati naslednjim živilom in navadam:
- Mleko in mlečni izdelki (zlasti mastni)
- Sladkor in sladke pijače (tudi sadni sokovi in sladki smutiji na prazen želodec)
- Pretirano mastna in ocvrti hrana
- Močno začinjena in pekoča hrana
- Alkohol in kofein
- Umetna sladila (v prevelikih odmerkih)
- Polnozrnata živila (v obdobju akutnih težav, saj so bogata z vlakninami, ki lahko dražijo)
- Surovo sadje in zelenjava
- Paradižnik (na prazen želodec, zaradi taninske kisline)
- Agrumi (na prazen želodec, zaradi sadnih kislin)
- Rogljički in sladko pecivo (bogati z maščobami in sladkorjem, kvas draži želodčno sluznico)
- Hruške (na prazen želodec, zaradi surovih vlaknin)
- Jogurt na prazen želodec (želodčna kislina uniči dobre bakterije)
- Kajenje (draži tkiva žrela in lahko poslabša simptome, vpliva tudi na črevesje)
Priporočljiva živila in navade
Za lajšanje simptomov in podporo zdravljenju gastritisa je priporočljiva predvsem lahko prebavljiva hrana:
- Riž: Telo ga lažje prebavi, vsebuje magnezij in kalij, ki delujeta protibolečinsko in lajšata krče. Priporočljivo ga je jesti tudi pri bruhanju ali driski.
- Riževa voda: Velja za tradicionalno naravno pomoč pri gastritisu, saj ublaži bolečine v trebušnem predelu in vnetje ter oskrbi telo z vitamini in minerali. Pripravimo jo tako, da v litru vode skuhamo 150 gramov riža in nato precedimo tekočino. Pijemo jo ves dan, po požirkih.
- Kuhano in dušeno sadje ter zelenjava: Ker naše telo nujno potrebuje vitamine in minerale, je pomembno, da uživamo predvsem kuhano in dušeno sadje in zelenjavo. Primeri vključujejo kuhan krompir, kuhano zeleno zelenjavo, korenček in bučo, ki so bogati z betakarotenom oz. predhodnikom vitamina A.
- Beljakovine: Zaužijte zadostno količino lahko prebavljivih beljakovin, ki ne dražijo želodca. To so pusto mlado in sveže piščančje, telečje in goveje meso, pripravljeno z malo začimbami, ter nadomestki mesa, kot sta tofu in soja.
- Rastlinsko mleko in domači jogurt: Če je le mogoče, uživajte rastlinsko mleko. Pri jogurtu z živimi probiotičnimi kulturami bodite pozorni na čas uživanja (eno do dve uri po obroku).
- Žitni izdelki: Riž, polnozrnati kruh (v manjših količinah, če ne draži), testenine, krompir in oves.
- Peteršilj: Ima izjemno pozitiven vpliv na prebavni sistem, saj pomiri želodec, ublaži vnetja in gastritis ter pomaga pri prekomernih vetrovih. Peteršiljev napitek pripravimo tako, da v kuhinjskem mešalniku zmešamo 1 liter vode in približno 150 gramov svežega peteršilja. Pijemo skozi ves dan, pazimo pa, da tekočina ni premrzla ali prevroča.
- Korenček in zelena: Znana sta po protivnetnem delovanju in ublažita pekoč občutek v želodčni sluznici. Zmešajte 2 korenčka, 2 stebli zelene in 250 mililitrov vode v kuhinjskem mešalniku.
- Ingver: Pomaga želodcu pri prebavi in zmanjšuje občutek slabosti. Uživajte ga kot čaj, z dodatkom limetinega ali limoninega soka.
- Cimet: Pomaga pri prebavi, zmanjšuje razdraženost prebavnih poti, napihnjenost, krče in vetrove. Potresete ga lahko po ovsenih kosmičih, kavi (nesladkani), jogurtu ali sadju.
- Fige: Pomagajo pri prebavi, če vas muči razdražen želodec, vendar ne pri driski.
- Bazilika: Izboljšuje prebavo, zmanjšuje krče in vetrove, povečuje apetit in pomaga pri preveč kisline v želodcu.
- Banane: Vsebujejo vitamin B6, kalij in folate, ki pomagajo pri krčih, bolečinah in driski.
- Lanena semena: Ob stiku z vodo tvorijo sluz, ki deluje kot naravni zaščitni premaz v želodcu in pomirja razdražen želodec.
- Aloe vera: Znana je po tem, da pomirja in obnavlja sluznice. Sok aloje vere (brez dodanega sladkorja) lahko deluje zaščitno na želodčno sluznico.
- Svež krompirjev sok: Deluje blago alkalizirajoče in lahko zmanjša občutek pekoče bolečine.
Brzi SUTLIJAŠ - sutlija sa rizom! Lagani desert za čas. #4k
Pomen hidracije in manjših obrokov
Zelo pomembna je tudi ustrezna hidracija. Namesto sladkih in gaziranih pijač, kofeina in alkohola raje uživajte navadno vodo ali nesladkan čaj. Telo potrebuje vodo, da bi prebavilo in absorbiralo hranila, zato je dehidracija lahko vzrok za razdražen želodec.
Namesto velikih in obilnih obrokov se raje držimo načela: manj je več. To pomeni, da čez dan uživamo manjše obroke, ki naj si sledijo na vsake 3 ure.
Druge strategije za lajšanje želodčnih težav
- Ne ležite takoj po jedi: Če imate razdražen želodec, vsaj nekaj ur raje ne lezite, da preprečite uhajanje želodčne kisline v požiralnik. Če morate leči, podprite zgornji del telesa z blazinami.
- Topla kopel ali termofor: Toplota sprosti telo in pomaga pri prebavi. Na trebuh položite termofor ali toplo brisačo za vsaj dvajset minut.
- Voda z limono/limeto in sodo bikarbono: Mešanica limoninega/limetinega soka in ščepca sode bikarbone v kozarcu vode je naravno zdravilo za prebavo, še posebej učinkovito pri težavah zaradi slabih maščob in alkohola.
- Prehranski dnevnik: S pisanjem prehranskega dnevnika boste najlažje ugotovili, katera hrana vam povzroča neprijetnosti.
- Obvladovanje stresa: Stres ima veliko vlogo pri razvoju ponavljajočih se težav z želodcem, zato je pomembno, da se ga naučimo uspešno obvladovati.
- Probiotiki: Uporaba antibiotikov lahko povzroči težave s prebavo, zato je priporočljivo ob takem zdravljenju uživati probiotike. Kefir je s probiotičnimi kulturami bogato živilo, ki blagodejno vpliva na prebavo in ne draži želodca.
Prehranska dopolnila za podporo prebavi
Obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki lahko podpirajo zdravje prebavnega sistema in želodčne sluznice:
- Magnezijev citrat: Magnezijev citrat je najboljša oblika magnezija, saj ima visoko stopnjo biološke razpoložljivosti, je lažje prebavljiva in se bolje absorbira kot druge oblike. Nekateri zdravniki ga uporabljajo tudi za zdravljenje zaprtosti.
- Liposomski vitamin C: Gre za natrijevo sol askorbinske kisline, kar je oblika vitamina C, ki ne draži želodčne sluznice. Liposomska dostavna oblika zagotavlja učinkovito absorpcijo in ščiti hranilo pred vplivi prebavnih sokov.
- Prebavni encimi: Pomagajo našemu telesu razgraditi hrano na manjše delce, ki jih lahko nato telo pravilno uporabi in absorbira. Kombinacija kalcijevega karbonata in prebavnih encimov je lahko v pomoč.
Vsebina je namenjena splošnim informacijam in izobraževanju ter ni nadomestilo za strokovno medicinsko svetovanje, diagnozo ali zdravljenje. Za natančno diagnozo in zdravljenje se vedno posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom (zdravnikom ali farmacevtom).