Valjenje jajc je kompleksen proces, ki zahteva skrbno pozornost do številnih dejavnikov, od optimalnih pogojev do pravilne nege tako jajc kot tudi mladičev po izvalitvi. V tej izčrpni razpravi bomo podrobneje preučili razmnoževanje nimf, splošne principe valjenja jajc, bodisi naravnega ali umetnega, ter ključne pogoje, kot so temperatura, vlažnost, obračanje in celo ohlajanje jajc, ki so bistveni za uspešno preživetje zarodkov in kasneje mladičev.
Nimfe: Predstavitev in razmnoževalni cikel
Nimfa ali Nymphicus hollandicus je srednje velika sobna ptica, ki je zaradi preproste nege primerna izbira za začetnike. Nimfe so izjemno priljubljene in družabne hišne ljubljenke, ki s svojimi vragolijami popestrijo dan in razveseljujejo s svojim značilnim žvižganjem. Naravna barva nimf je siva, z belo obrobljenimi krili, značilno rumeno glavo in rdečimi lici, z vzrejanjem pa se je razvilo več barvnih različic. Nimfe so inteligentne in družabne ptice, ki izvirajo iz travnatih pokrajin Avstralije, kjer živijo v jatah.
Razmnoževanje in valjenje pri nimfah
Samice in samčke nimf je običajno zelo težko razlikovati. Še najlažje je spol določiti po barvi glave - samčki imajo običajno glavo obarvano bolj intenzivno, pa tudi rdečkaste pike so pri njih bolj žive. Samci so od samic tudi nekoliko bolj agresivni in več žvižgajo. Samice so bolj plašne in so tudi malenkost bolj sivkasto obarvane po glavi. V naravi nimfa gnezdi od avgusta do decembra in izleže med 2 do 5 jajc, medtem ko v ogrevanih notranjih prostorih nimfe gnezdijo kadar koli. Samec samico vabi k paritvi z bahavim petjem in plesom - poskakovanjem okoli nje. Samec nato izbere gnezdo, samica pa vanj vsak drugi dan izvali eno jajce. Izleže lahko med 4 do 8 jajc, vali pa med 18 do 20 dni. Mladiči dobijo perje v dobrem mesecu dni, nakar jih samec in samica hranita še mesec dni.
Oplojenost jajc nimf in izzivi pri valjenju
Pri valjenju jajc nimf se lahko pojavijo vprašanja o oplojenosti. Zanimalo je, ali je mogoče, da po štirih jajcih nimfa izvali peto, ki je oplojeno, še posebej, če so bila prejšnja jajca v gnezdu okoli 21 dni. Ugotovljeno je bilo, da je eno jajce samica počila, v njem pa je bil rumenjak. Če je samica ponovno izvalila jajce, je pomembno vedeti, da se oplojenost jajc lahko preveri že po približno tednu dni valjenja (inkubiranja ali sedenja na jajcih) s presvetljevanjem proti svetlobi. V nasprotnem primeru je bilo nepotrebno čakati tri tedne, da se ugotovi, da so jajca neoplojena.
Če samica začne nesti novo serijo jajc (ne valiti), je priporočljivo takoj odstraniti stara jajca, da bo prostor za nova. Oplojena so lahko le jajca, če je bil samec prisoten teden dni pred izvalitvijo. Če samca ni bilo ali je poginil, oplojenost seveda ni možna. Če samica še naprej nese jajca brez prisotnosti samca, je bolje odstraniti gnezdilnico, da se prepreči nadaljnje valjenje neoplojenih jajc in se morda omogoči kasnejša pridobitev novega samca. Primer: Samec je poginil 15.4.2012, prvo jajce pa je bilo izvaljeno 18.4.2012; v tem primeru so bila jajca verjetno neoplojena.
Osnove valjenja jajc: naravni in umetni pristop
Naravno valjenje s kokošjo
Ko napoči čas valjenja, kokoš skrbno izbere mesto za gnezdo. Oskubi si perje na prsih, da s telesno toploto greje zarodek. Jajca obrača s kljunom, to stori do 50-krat dnevno. Raziskovalci so ugotovili, da kokošja mama s piščanci komunicira že, ko so v jajcu, in z rahlim potrkavanjem ustvarja posebno bližino, piščanci pa ji iz jajca potrkavajo nazaj. Dobro je, če za valjenje in vzrejo piščancev poskrbi kokoš z močnim materinskim nagonom, saj takrat ima vzreditelj manj skrbi. Žal pa v sodobnem času vse manj kokoši razvije nagon po valjenju jajc, zato je pogosto potrebno umetno valjenje. Valjenje brez kokoši, se pravi s pomočjo inkubatorja, je skoraj vedno slabše kot naraven način. Kokoš v večini primerov izvali od 90-100 % vseh jajc, medtem ko je v inkubatorju ta delež nekje pri 60-80 % ali celo manj.
Umetno valjenje z inkubatorjem
Pri lahkih pasmah nesnic je materinski nagon potlačen in piščance je treba izvaliti umetno. Nepogrešljiv pomočnik pri valjenju so avtomatske valilnice, ki zagotavljajo idealne pogoje za uspešno preobrazbo jajčec v majhne piščančke. Uporabljate jih lahko ne le za kokošja jajca, temveč so, glede na konkreten model valilnice, primerni tudi za valjenje gosjih, račjih ali prepeličjih jajc. Avtomatske valilnice v bistvu za vse poskrbijo same: vzdržujejo idealno temperaturo in vlago okoli jajc, jajca se v njih redno obračajo. Vse, kar morate storiti, je, da vzdržujete dovolj vode v valilnici (profesionalne valilnice lahko priključite na vodovodne napeljave za maksimalno delovanje brez vzdrževanja). Kakovostne valilnice so opremljene z natančnimi senzorji temperature in vlage ter zaslonom, ki prikazuje podatke o trenutnih razmerah. Velikost ali kapaciteto valilnice izberete glede na to, koliko jajc nameravate valiti hkrati; najmanjše valilnice ne sprejmejo niti deset jajc, v valilnicah za domačo vzrejo pa je navadno več deset jajc ali celo nekaj več kot sto.
Obstajajo tudi možnosti za valjenje z žarnicami v doma izdelanih zabojih ali manjših hladilnikih, kjer je nameščen manjši ventilator (ali pa tudi ne). Potrebno je narediti dve luknji na različni višini za kroženje zraka in več faz za žarnice, saj je treba kombinirati različne žarnice za doseganje temperature okoli 38 stopinj Celzija. Pomembna je tudi stalna temperatura okolice, saj če se preveč spreminja, se spreminja tudi v sami napravi. Najbolje pa je, da si nabavite inkubator, saj jih veliko že ima blokado proti pregretju. V primeru, ko odprete vrata, se termostat ohladi, nato pa začne pospešeno nabijati temperaturo, in jajca se lahko pregrejejo - še posebej, če je grelec močnejši. Poraba električne energije v valilniku ni tako visoka, kot se mudi, ko doseže delovno temperaturo.
Optimalni pogoji za uspešno valjenje
Temperatura in vlažnost
Valjenje se prične v predvalilnikih. Temperatura za valjenje mora biti 37,8 stopinj Celzija, relativna zračna vlaga pa znaša 58-60 %. Optimalna temperatura valjenja ni enaka za vsa jajca; odvisna je od velikosti jajc, kakovosti lupine, pasme, starosti jajc in vlažnosti med valjenjem. Tako na primer jajca s tršo lupino in težja jajca zahtevajo za 1-2 desetinki stopinje Celzija višjo temperaturo kot lažja jajca in z manj trdo lupino. Kokošja jajca preložimo iz predvalilnikov v izvalilnike 18. dan, kjer ostanejo še 3 dni. V izvalilnikih je temperatura nekoliko nižja (za okrog pol stopinje Celzija), relativna zračna vlaga pa je višja in znaša 70-80 %. Nižja temperatura v izvalilnikih je potrebna, ker embrii v jajcih v tem času že proizvajajo toploto.
Obračanje jajc in prezračevanje
V predvalilnikih so vgrajeni mehanizmi za obračanje jajc (če je valilnik avtomatski), ti jajca obrnejo vsako uro. Če je obračanje ročno, je to potrebno storiti vsaj 2-krat dnevno. Obračanje jajc je pomembno zato, da se zarodki ne prilepijo na steno jajčne lupine. Nekateri rejci obračajo jajca perutnine na 12 ur in dosegajo izvalitve do 100 % pri vodni perutnini in okoli 80 % pri brskavi perutnini (fazani, kokoši). V valilnikih so lahko tudi vgrajeni ventilatorji, ki poskrbijo za enakomerno porazdelitev temperature in za kroženje zraka, saj zarodki v jajcih dihajo in za svoj razvoj potrebujejo kisik. V izvalilnikih jajc ni potrebno več obračati.
Presvetljevanje jajc: Preverjanje oplojenosti in razvoja
Informacijo o oplojenosti jajc si lahko pridobimo že 5. do 7. dan valjenja s presvetljevanjem. Za presvetljevanje jajc uporabimo svetilko z močnim snopom svetlobe, na katero položimo jajce. Če je jajce oplojeno, se bodo videle drobne žilice (zarodek je podoben pajku). Če jajce počasi premikamo, lahko opazimo, da se premika tudi zarodek; če se zarodek ne premika, to pomeni, da se je prilepil na steno jajčne lupine in bo zamrl. Eden od načinov ugotavljanja pravilne vlažnosti zraka v valilniku je tudi presvetljevanje jajc, s katerim se preverja velikost zračnega mehurčka.
PARTS OF AN EGG | Parts of an Egg and their Functions | Science Lesson
Posebnosti ohlajanja jajc in oskrba z vlažnostjo
Za uspešno valjenje račjih in gosjih jajc velja omeniti še nekaj posebnosti. V valilniku je potrebno zagotoviti višjo relativno zračno vlažnost, in sicer nad 80 %. Poleg tega lahko račja in gosja jajca tudi hladimo (30 minut na sobni temperaturi) med 14. in 23. dnem (race) ter med 15. in 25. dnem (gosi). V valilnikih, v katerih ne dosegamo zadostne zračne vlage, je potrebno jajca škropiti trikrat na dan z mlačno vodo (prekuhano ali klorirano) v enakih časovnih obdobjih kot pri ohlajanju.
Nega in preživetje mladičev po izvalitvi
Izvaljene piščance pustimo v izvalilniku tako dolgo, da se povsem osušijo in trdno postavijo na noge (do 6 ur). V primeru, da valjenje piščančkov usmerite na pomlad, da jih boste lahko brez skrbi spustili ven v kokošnjaku, morate poskrbeti, da novim ljubkim pridobitvam nič ne manjka in da imajo optimalne pogoje za rast in razvoj. Zaradi nerazvitega imunskega sistema so piščanci pri nizkih temperaturah dovzetni za prehlade. Če padejo temperature zelo nizko, jim grozi pljučnica, ki je običajno usodna. Po izvalitvi piščanci potrebujejo toploto za preživetje in pravilen razvoj. Glede na to, da je vreme v spomladanskih mesecih zelo spremenljivo in so temperature še vedno prenizke, je pri vzreji nujno zagotoviti kakšen umetni vir toplote.
Umetne kokoši in gojitveni prostori
Primeren vir toplote so umetne kokoši, ki v času razvoja piščancev po izvalitvi nadomestijo funkcijo žive kokoši. Umetna kokoš je lahko v obliki grelne plošče, ki zagotavlja zadostno oskrbo s toploto majhnim piščancem pod njo. Plošča je prijetno topla, a ne vroča, postavljena pa je na nastavljive noge, tako da jo lahko prilagajamo glede na rast piščancev. Vedno se mora neposredno dotikati piščancev. Grelne plošče so na voljo v različnih velikostih; na primer, pod ploščo 30 x 30 cm lahko gre 20-25 piščancev. Temperaturo ogrevanja lahko uravnavate z regulatorjem moči ali nastavljivimi nogicami - z rahlim dvigom ali spuščanjem plošče.
Umetne kokoši so lahko tudi gojitveni prostori, torej ogrevani boksi, kjer je vir toplote običajno infrardeča svetilka. Infrardeče svetilke z infrardečo žarnico oddajajo svetlobno sevanje, ki prodre globlje v telo piščancev kot toplota kovinskih, plastičnih ali keramičnih grelnih elementov. Poleg tega svetlobno sevanje s pravo valovno dolžino izboljša prekrvavitev in imunost piščancev, okrepi biokemične aktivnosti, poveča odpornost tkiv in pospeši proces rasti. Infrardečo sijalko lahko delno nadomestimo s keramično žarnico, ki ne sveti, ampak samo greje. Piščanci poleg toplote uživajo tudi na svežem zraku, vendar je treba paziti na prepih. Tla naj bodo obložena s prijetno suho steljo. Grobi ostružki mehkega lesa ali sesekljana slama so dobra stelja, saj imajo dobre vpojne lastnosti, kar pomaga ohranjati suhost in preprečuje nastajanje neprijetnih vonjav. Slaba pa je žagovina, saj je prašna in lahko piščancem ob zaužitju povzroči zdravstvene težave.
Shranjevanje valilnih jajc pred inkubacijo
Optimalna temperatura za shranjevanje valilnih jajc (pred valjenjem) je +2 do +10 stopinj Celzija, in sicer v ne preveč suhem prostoru. Najboljša so za valjenje jajca, ki niso starejša od 7 dni. Iz starejših jajc se izvali manj piščancev - po desetem dnevu komaj polovica, po dveh tednih pa samo četrtina.