V poletnem času je naš vrt poln najrazličnejše zelenjave in prav je, da je zasaditev na gredicah pestra, saj se potem ta pestrost pozna tudi na naših krožnikih. Že samo solate so različnih barv, tekstur in okusov in jih lahko uživamo celo sezono. Poletje sicer ni najprimernejši čas za vzgojo solat, saj močna svetloba in visoke temperature hitro povzročijo, da solata požene cvetno steblo. Ravno zato je pomembno, da vemo, katere sorte solat izbrati za poletno rabo.
Izbira pravih sort za poletno vročino
Vrst in sort solate je zelo veliko. V grobem ločimo glavnate, mehkolistne ter kristalke oziroma krhkolistne. Imajo lahko gladke ali nazobčane robove, listi so gladki ali mehurjasti, glave pa so bolj ali manj trdno sklenjene. Za poletno setev izberite odporne sorte, ki hitro rastejo in manj grenijo tudi v toplih mesecih.
Najpogostejše sorte za poletje
- Dalmatinska ledenka in Unicum: Krhkolistni glavnati solati, ki sta zelo priljubljeni.
- Great Lakes: Sorta, ki zelo dobro prenaša vročino.
- Romska solata (vezivka/štrucarka): Zelena ali rdeča solata iz Sredozemlja, ki oblikuje pokončne, štručkam podobne glave in odlično prenaša vročino.
- Canasta: Krhkolistna sorta, ki je izjemno odporna na vročino, zato je idealna za poletje. Polži je imajo manj radi kot ostale sorte.
- Ljubljanska ledenka: Stara slovenska sorta, ki oblikuje lepe, velike, kompaktne in hrustljave glave.
- Gentilina: Sorta, ki ne gre hitro v cvet, njeni listi pa so hrustljavi in okusni.
Setev in presajanje
Solate lahko sejemo na stalno mesto na gredico ali pa v platoje oziroma lončke. Če bi želeli stalno zalogo solate, jo sejemo zaporedno na vsakih deset dni. Če sejemo v času višjih temperatur, platoje postavimo na hladno ali na prosto.
Ko so sadike dovolj velike (imajo okoli pet listkov ali več), jih posadimo na prosto. Rastejo sicer povsod, a imajo raje rahla in ne preveč pognojena tla. Dobri sosedje solatam so paradižnik, paprika, zelje, cvetača, kolerabica, pesa in fižol, nikar pa jih ne sadimo poleg peteršilja.
Nega solate v vročih dneh
Kadar je zares vroče, je solato treba zalivati, okopavati, pleti in v najhujši vročini zastirati. Dobro jo je posaditi ob višje rastline, ob ograjo ali v senco dreves oziroma trte. V najbolj vročem delu poletja je ključnega pomena, da solati zagotovite senco v najtoplejših urah dneva.
Nasveti za vzdrževanje:
- Zalivanje: Solata ima plitve korenine, zato potrebuje pogostejše, a krajše zalivanje. V vročih dneh jo lahko nežno stuširate z vrtno cevjo.
- Senčenje: Uporabite senčilne tkanine ali solato posadite med višje rastline (paradižnik, koruza).
- Gnojenje: V vročinskih obdobjih, ko temperature presežejo 30 °C, se izogibajte gnojenju z dušikom, saj lahko poslabša toplotni stres rastlin.
- Škodljivci: Bodite pozorni na strune, listne uši, bramorja in polže. Priporočamo redno spremljanje in ročno odstranjevanje.
Nabiranje in uporaba
Vsako solato po želji lahko režemo ali obtrgamo. Po navadi glavnate solate režemo, medtem ko tiste, ki rastejo kot rozete, pogosteje obtrgavamo, a pustiti moramo vsaj tretjino listov. Pri tistih, ki jih režemo, moramo paziti, da jih ne porežemo čisto do zemlje, če želimo, da bodo še zrasle.
Sajenje solate in nadzemne kolerabice
Ste že slišali za mlečni beli solatni sok? Gre za znano zdravilo, ki pomaga pri lajšanju bolečin in nespečnosti. Poleti, ko režemo solato, ta beli sok lahko prestrežemo in ga uporabljamo svežega ali posušenega.
Pridelava lastnih semen
Pridelava semen solate je izjemno enostavna in primerna tudi za vrtnarje začetnike. Solata je enoletnica, kar pomeni, da bo zrasla, zacvetela in nam dala semena v enem letu. Ker solata cveti postopoma, semena nabiramo popoldan v suhem vremenu. Najboljša so tista, ki nastanejo prva. Ko 'regratovo lučko' z lahkoto povlečemo in nam semena ostanejo v roki, so pripravljena za pobiranje.