V začetku decembra je podjetje Prvi rogljiček v Pristavi prenehalo delati 30 zaposlenih, kljub naročilom za peko peciva in tort. Zaposleni so odšli domov, prav tako so zaklenili vrata slaščičarne na Miklošičevem trgu v Ljutomeru. Delavci so si sami razlagali, da so tako izrabili nadure in da je s podjetjem konec, saj jih delodajalec ni seznanil z namerami lastnikov. V ponedeljek, 9. januarja, je murskosoboško okrožno sodišče objavilo sklep o začetku stečajnega postopka za Prvi rogljiček na predlog stečajnega dolžnika. Zaposleni tako ne morejo več pričakovati decembrske plače, čeprav so do zdaj prejemali redno.
Ozadje stečaja: Megaprojekt, ki je pokopal podjetje
Podjetje Prvi rogljiček sta septembra 2012 ustanovila mariborski odvetnik Daniel Planinšec in Žan Šalamon, sin znanih slaščičarjev Marsela in Tanje Šalamon. Podjetje je bilo ustanovljeno v času, ko je že bilo znano, da bo podjetje Marsel Šalamon, s.p., ki se je ukvarjalo s proizvodnjo peciva in tort, propadlo.
Problem je nastal, ko podjetje ni dobilo bančnega posojila za že začeto gradnjo proizvodnih prostorov v Ljutomeru na območju nekdanje proizvodne hale Simentalke. Za gradnjo je bila že naročena oprema pri italijanskem dobavitelju.
Ta zgrešen posel je hitro rastoče podjetje samostojnega podjetnika, ki je na vrhuncu zaposlovalo 70 ljudi in ustvarjalo 3,5 milijona evrov letnih prihodkov, junija 2013 pahnil v osebni stečaj. Upniki so prijavili 5,6 milijona evrov terjatev, stečajni upravitelj pa jim je priznal skoraj štiri milijone evrov. Kriminalisti so ovadili Žana Šalamona zaradi preslepitve izvajalca gradbenih del, podjetja PGP Ljutomer, ki je zaradi tega posla prav tako končalo v stečajnem postopku. Daniel Planinšec je bil ovaden zaradi izneverjenja.
Pravne bitke in obtožbe
Mariborski odvetnik Daniel Planinšec se je znašel v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico zaradi domnevne kršitve dolžnosti varovanja poklicne tajnosti v zadevi Šalamon. Po neuradnih informacijah so bili sproženi nadaljnji postopki zoper njega.
Marsel Šalamon je navedel, da se je Planinšec znašel pred kriminalisti tudi zaradi izdaje poklicne molčečnosti, kraje in prevare. Viri iz policije in davkarije so namreč poročali o domnevni kraji, ki naj bi se kazala kot nakazila denarja z računa družbe Prvi Rogljiček na bančne račune odvetnika oziroma njegove odvetniške pisarne.
Dokumentacija kaže, da je Prvi Rogljiček Planinšcu nakazal večje vsote denarja: 14. maja lani 38.100 evrov, naslednji dan 26.400 evrov, dva dni pozneje pa 15.435 evrov. Podpisnica teh izplačil je bila žena odvetnika, Liljana Planinšec, takratna prokuristka družbe, medtem ko podpisa direktorice Tanje Šalamon ni na dokumentih. Poleg tega sklep družbe z dne 10. maja 2013 kaže, da je bil Danielu Planinšcu, družbeniku Prvega Rogljička, izplačan dobiček za leto 2012, kar je bila odločitev sprejeta brez potrebnega skupščinskega sklepa.
Planinščeva pojasnila in nasprotujoče si trditve
Planinšec je sprva zanikal nakazovanja denarja z družbe, katere polovični lastnik je. Po predložitvi dokumentov z glavo NKBM je pojasnil, da gre za plačila opravljenih storitev za Prvi rogljiček. Posredoval je račune za odvetniške storitve v višini 13.554 evrov (februar lani) in 26.400 evrov (maj lani). K majskemu računu ni priložil specifikacije.
Po informacijah iz Dursa davkarija še ni ugotovila namena računa za 26.400 evrov, medtem ko je nakazilo 38.498 evrov bilo izplačilo dobička.
Planinšec je zatrdil, da je družba Prvi Rogljiček od Šalamonovega podjetja Rogljiček (v stečaju) kupila določena sredstva za 500.000 evrov in da je Prvi Rogljiček sklenil pogodbe z več lizinškimi družbami za osnovna sredstva. Vendar pa dostopni podatki kažejo, da ima Prvi Rogljiček sklenjeno pogodbo le z eno lizinško družbo, Hypo, medtem ko Šalamon trdi, da je bilo denarja za osnovna sredstva polovico manj.
Trditev Planinšca, da je prejšnji direktor Janko Šteharnik prepovedal vstop Tanji Šalamon v poslovne prostore družbe, je prav tako pod vprašajem. Šalamonova je zanikala obstoj takšnega odloka, Šteharnik pa je povedal, da tega ni storil in da se datumi ne ujemajo s časom njegovega delovanja v podjetju.
Novinarsko častno razsodišče in primer SVET24
Novinarsko častno razsodišče (NČR) je v primeru odvetnika Daniela Planinšca proti odgovorni urednici SVET24 Petri Rupnik odločilo, da urednica ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Planinšec je očital Rupnikovi kršitev 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa zaradi objave članka z naslovom »Zagorela vozila pri znanem slaščičarju«, ki naj bi vseboval neresnice in nepreverjene informacije, ter ker ni objavila njegovega demantija.
Planinšec je trdil, da ni res, da naj bi prevzel Šalamonovo podjetje in da naj bi drug proti drugemu sprožila vrsto tožb. Vendar pa je bilo pojasnjeno, da Marsel Šalamon s. p. ni isto podjetje kot Prvi rogljiček d.o.o. Planinšec ni izgubil nobene tožbe proti Šalamonu, prav tako ne drži, da naj bi ga odvetniška zbornica kaznovala zaradi postopkov ob prevzemu.
NČR je ugotovilo, da Planinšec ni navedel konkretnih navedb, s katerimi naj bi bil kršen kateri člen Kodeksa, ter da je v pritožbi in njeni dopolnitvi podajal zgolj pavšalne navedbe. Urednica je zavrnila očitke o kršitvah, saj naj avtor članka ne bi uporabil žaljivih izrazov, ni hudih obtožb, ključne informacije niso bile zamolčane, vir informacij pa je bil naveden.
Razsodišče je poudarilo, da Planinšec ni navedel, kaj naj bi bile nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na katere bi novinar moral opozoriti. Če se očitek nanaša na navedbo, da je bil Planinšec med potencialno osumljenimi, je avtor zapisal vir, časnik Dnevnik, zato kršitev 5. člena ni bila ugotovljena.
Podrobnosti o poslovanju in propadu
Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je podjetje Prvi Rogljiček imelo dobiček samo v letu ustanovitve, v naslednjih letih pa so pridelali izgubo.
Zgodba podjetja Rogljiček sega v leto 1997, ko sta Marsel in Tanja Šalamon ustanovila podjetje Rogljiček, proizvodnja peciva in tort Marsel Šalamon, s.p. Uspeh je sledil, zlasti po sklenitvi dogovora z Engrotušem leta 2000, ko so njihovi izdelki postali dostopni v celotni mreži Tuševih trgovin. Podjetje je postalo vodilno na področju peke peciva in unikatnih tort.
Dolgoročni načrti so vključevali širitev na Hrvaško, Nemčijo in Italijo ter posel z verigo trgovin v Avstriji. Načrtovana je bila tudi gradnja robotizirane proizvodnje slaščic, ki bi bila bistveno zmogljivejša od takratne.
Vendar pa podjetje ni dobilo bančnega posojila za gradnjo proizvodnih prostorov v Ljutomeru, kar je junija 2013 vodilo v osebni stečaj Marsela Šalamona. Podpis pogodbe o gradnji tovarne s podjetjema PGP in Gomboc je privedel do stečaja teh podjetij in brezposelnosti za 60 delavcev.
Da bi se rešil in izigral upnike, ki jim je dolgoval 4 milijone evrov, naj bi Šalamon v igro vpletel odvetnika Planinšca, ki je ustanovil novo podjetje Prvi rogljiček d.o.o. Kljub temu, da je bilo prvotno podjetje pod izvršbami, so bili premoženje preusmerjeni na novo podjetje, medtem ko je poslopje tovarne ostalo na starem podjetju, ki je v stečajni masi.
Večina nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika v Ljutomeru in Pristavi je bila po sklepu sodišča izročena upnikom zaradi neuspelih dražb.
Direktorica podjetja Sastela je Tanja Šalamon, ki nadaljuje uspešno zgodbo s Slovensko potico. V podjetju Sastela so kupljeno opremo prevzeli že v začetku decembra lani.