Stročji fižol (Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, je ena izmed varietet fižola, ki sodi med stročnice iz botanične družine metuljnic (Fabaceae). Od fižola za zrnje se razlikuje po tem, da pri stročjem fižolu uživamo strok in zrnje, v voščeni zrelosti pa zrnje. Pobiramo ga še nezrelega, preden semena v stroku popolnoma dozorijo in je strok še sočen ter mesnat.
Izvor in svetovna pridelava
Izvor stročjega fižola sta Srednja in Južna Amerika, od koder se je po odkritju Amerike razširil tudi v Evropo in druge dele sveta. Gojili sta ga že stari civilizaciji Majev in Aztekov.
Svetovna pridelava
V letu 2023 je svetovna pridelava stročjega fižola obsegala 23,5 milijonov ton. Največ ga pridelajo v Aziji, in sicer kar 92 % vseh količin, v Evropi pa približno 4 %.
Največje svetovne pridelovalke stročjega fižola:
- Kitajska
- Indonezija
- Indija
- Turčija
Največje evropske pridelovalke stročjega fižola:
- Španija
- Italija
- Belgija
Botanične značilnosti
Rastlina ima glavno korenino slabo razvito v primerjavi s stranskimi koreninami, na katerih se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so nitrifikacijske bakterije. Listi so trodelni, lahko različnih oblik, na primer srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti; njihova barva je lahko svetlo do temno zelena. Cvetovi izraščajo iz nodijev, so dvospolni, bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične barve.
Plodovi in vrste stročjega fižola
Plod navadnega fižola je strok, ki se lahko razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti in barvi (rumen, zelen ali pisan) ter prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel).
Glede na rast stročji fižol, tako kot ostale vrste fižola, delimo na:
- Nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus (L.) Aschers)
- Srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius)
- Visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. vulgaris)
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje le približno 31 kcal (130 kJ), kar je posledica predvsem visoke vsebnosti vode (91,8 %). Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov.
Ključna hranila
Posebej izstopa vsebnost vitamina K, ki je pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti, ter vitamina C, ki krepi imunski sistem. Prav tako je dober vir vitaminov skupine B, vključno s folno kislino, ki je pomembna za nosečnice in razvoj plodu.
Stročji fižol je tudi zelo bogat z vitaminom C, ki pomaga podpirati imunski sistem in pomaga preprečevati poškodbe celic zaradi prostih radikalov. Čeprav je stročji fižol močne zelene barve, vsebuje veliko karotenoidov, tako da ga po vsebnosti lahko primerjamo s korenjem in paradižnikom.
Uživanje velikih količin stročjega fižola lahko vašemu telesu zagotovi železo, kalcij, folate, beljakovine in antioksidante. Stročji fižol zagotavlja edinstveno kombinacijo hranilnih snovi in njegovo redno uživanje lahko pomaga pri različnih zdravstvenih koristih.
Opomba o priporočenem dnevnem vnosu
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnosa (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g).
Pridelava in priprava stročjega fižola
V nasprotju s fižolom za zrnje, se stročji fižol pobira, ko so stroki še mladi in mehki. Stročji fižol je vrsta zelenjave, ki je del družine stročnic. Plodovi stročjega fižola so dolgi, vitki in zelene barve ter se običajno uživajo kuhani.
Izbira in priprava za uporabo
Pri pridelavi je pomembna izbira sort, namenjenih pridelavi stročjega fižola, saj te praviloma ne razvijejo niti. Kljub temu lahko na pojav nitavosti vplivajo tudi okoljske razmere, zato je pravočasno pobiranje strokov ključnega pomena.
Pred uporabo stročji fižol preberemo in odstranimo poškodovane stroke, temeljito operemo in odrežemo konec, kjer je bil strok priraščen, medtem ko repke lahko 'ohranimo'.
Kulinarika
V kulinariki stročji fižol najpogosteje kuhamo ali dušimo ter uporabljamo kot prilogo, sestavni del enolončnic, juh in solat. Pripravimo ga lahko na različne načine, kuhanega, zabeljenega s česnom in peteršiljem, v solatah z drugimi vrstami zelenjave ali kot dodatek mesnim in vegetarijanskim jedem.
Stročji fižol je vsestransko živilo, ki je osnova za številne priljubljene jedi po svetu in pri nas. Kuhan ali na pari kuhan stročji fižol se pogosto uporablja kot priloga, lahko pa ga dodamo tudi solatam, juham, testeninam. Drugi priljubljeni recepti, ki uporabljajo stročji fižol, vključujejo enolončnice iz stročjega fižola, enolončnice iz stročjega fižola in krompirja ter vložen stročji fižol. Stročji fižol je dober vir vitaminov A, C in K ter prehranskih vlaknin. Stročji fižol lahko jeste kuhan na pari, kuhan, pražen ali ocvrt.
Tradicionalne jedi iz stročjega fižola
- Boranja: Ena najbolj znanih jedi iz stročjega fižola. Pripravlja se kot enolončnica z dodanim krompirjem, paradižnikom, čebulo in pogosto tudi kosom mesa, kot so rebra ali prekajena klobasa.
- Zabeljen stročji fižol: Preprosta, a zelo priljubljena jed. Kuhane stroke prelijemo z maslom ali ocvirki in posujemo z drobtinami.
- Solate: Stročji fižol je pogosto osnova za osvežilne solate. Kuhana stroka se prelije z limoninim sokom ali kisom ter oljčnim oljem, nato pa začini s česnom, soljo in poprom.
- Stročji fižol s krompirjem: Jed, ki združuje stročji fižol in krompir, je priljubljena priloga ali lahka glavna jed.
Sodobne in hitre priprave
- Pražen stročji fižol: Odlična izbira za hitro pripravljeno jed. Stroke popražimo na oljčnem olju ali maslu in jih začinimo z malo soli, česna in limoninega soka.
- Kremna juha iz stročjega fižola: Bogatega okusa in polna hranil.
- Vloženi stročji fižol: Za vse ljubitelje vloženih živil.
Te jedi dokazujejo, kako raznolik in okusen je stročji fižol.
Shranjevanje in konzerviranje
Stročji fižol lahko kratek čas skladiščimo pri temperaturah od 4 do 6 ˚C in relativni vlagi 80 do 90 %, kjer ostane svež do tedna dni. Stročji fižol izloča malo zorilnega plina (etilena), a je na etilen občutljiv, zato je priporočeno skladiščenje ločeno od drugih vrtnin in sadja, ki proizvajajo etilen, to so na primer jabolka, borovnice, krompir, mlada čebula, paradižnik in grah. Za še daljše shranjevanje pa je najbolj ustrezno konzerviranje ali blanširanje in zamrzovanje do enega leta.
Nevarnosti surovega fižola
Surov stročji fižol vsebuje za človeka strupeno beljakovino fazin, ki se s toplotno obdelavo razgradi. EFSA CONTAM Panel (EFSA Panel on Contaminants in the Food Chain), 2026. Risks for human health related to the presence of plant lectins in food. EFSA Journal, 24(1), e9850.
Razpoložljivost
Čeprav je stročji fižol običajno na voljo vse leto v večini trgovin z živili, je lokalno pridelan ekološki stročji fižol v sezoni v poletnih mesecih. Sicer se stročji fižol dobi tudi zamrznjen in v pločevinkah, vendar je potrebno vedeti, da med postopkom konzerviranja izgubi tretjino svojih fenolnih spojin in vitamina B.