Gojenje riža je odvisno od specifičnih podnebnih dejavnikov, med katerimi je ključen dejavnik vegetacijska doba. Riž potrebuje približno 4-5 mesecev brez zmrzali od sajenja do žetve. V mejnih krajih, kjer riž gojijo na prostem, to običajno pomeni obdobje od sredine maja do sredine oktobra.
Ključni podnebni dejavniki za uspešno rast riža
Riž raste zelo počasi pri temperaturah pod 15 °C. To je še posebej pomembno spomladi, ko so vnaprej vzgojene sadike presajene na prosto. Uporaba sadik omogoča prihranek vsaj dveh tednov, saj riž na prostem pri nizkih temperaturah zelo počasi vzkali.
Geografske meje gojenja riža v Aziji
Japonska
Čeprav nekateri menijo, da je Hokaido, najbolj severni od velikih japonskih otokov, najsevernejše rastišče riža vsaj v Aziji, je zemljepisna širina na najbolj severnih rastiščih okrog mesta Najoro le dobrih 44 stopinj severne zemljepisne širine.
Severna Kitajska
Bolj severno od Japonske riž uspeva na severnem Kitajskem. Tam naj bi rasel do več kot 53 stopinj severne širine na območju okrožja Mohe ob reki Amur. To je hkrati najsevernejši del Kitajske, ki leži na meji s Sibirijo.
Podnebje v Moheju je izjemno specifično:
- Zimske temperature: Izjemno nizke, s povprečno najvišjo dnevno temperaturo januarja -21,5 °C.
- Poletne temperature: Zmerno visoke, julija povprečno 25,8 °C.
- Padavine: Večina padavin pade prav v času najvišjih temperatur, med junijem in septembrom.
Gojenje riža v drugih regijah in potencialna razširitev
Na severni polobli raste riž v Srednji Evropi do približno 46,5 stopinj severne zemljepisne širine, kar je na južnem Madžarskem in je podobno severno kot je Murska Sobota. V Severni Ameriki se pridelava riža postopno širi proti severu, tako da danes nekaj riža pridelajo v Novi Angliji, v zveznih državah Vermont in Maine. V osrednjem delu države Maine raste riž na 44,5 stopinjah severne širine. Riž poskusno pridelujejo tudi nekateri kmetje v Kanadi, na primer na skrajnem jugozahodu, v bližini Vancouvra, na 49 stopinjah severne zemljepisne širine.
Glede na zgornje podatke ni bistvenih podnebnih ovir, da riža ne bi mogli gojiti tudi v Sloveniji, in to praktično kjerkoli, razen v gorskem svetu. Ključen pa je izbor prave sorte. Sorta mora biti taka, da poletni dolgi dnevi ne zavrejo cvetenja, po možnosti pa mora imeti tudi čim krajšo vegetacijsko dobo.