Riž je ključna hrana za velik del svetovnega prebivalstva, saj je drugo najpogosteje uživano žito na svetu. Njegov izvor je v Aziji, od koder se je razširil po Evropi in Ameriki. Sprva je veljal za eksotično hrano, dostopno le premožnejšim, sčasoma pa je postal stalnica s podobno vlogo kot kruh.
Kultivirane vrste riža
Izmed kultiviranih vrst riža je najpogostejša vrsta Oryza Sativa. Riž ločimo glede na obliko in velikost zrn na okroglozrnati, srednjezrnati in dolgozrnati riž. Glede na stopnjo industrijske predelave pa ga delimo na:
- Nebrušen riž (rjavi, cargo, naravni in integralni riž)
- Brušen riž (beli riž)
- Brušen in nebrušen parboiled riž
Zgradba riževega zrna
Riževo zrno sestavljajo zunanja luska, semenska ovojnica (otrob), notranji del (endosperm) in kalček, ki je bogat z zdravimi maščobami, vitamini in antioksidanti. Semenska ovojnica in kalček sta najbolj bogata s pomembnimi hranili in vlakninami (glavna prednost rjavega riža pred belim), medtem ko endosperm vsebuje predvsem škrob.
Razlike med rjavim, belim in parboiled rižem
Rjavi in beli riž se po barvi ločita po stopnji industrijske obdelave. Predelava je najmanj invazivna, če rižu odstranijo le zunanjo lusko, semensko ovojnico in kalček pa pustijo nedotaknjena. Takšen riž je rjave barve, pogosto pa ga najdemo tudi pod imenom integralni ali naravni riž. Zaradi ohranjene ovojnice, bogate z vlakninami, se rjavi riž kuha dlje kot beli.
Če rižu s postopnim brušenjem odstranijo tudi ovojnico (otrob) in kalček, ostane le notranji škrobnat del, in tako dobimo beli riž. Predelavo belega riža pogosto končajo s poliranjem in glaziranjem, s čimer dosežejo za oko privlačnejši videz riževih zrn. Po nekaterih podatkih ima beli riž 60-90 odstotkov manj nekaterih vitaminov skupine B, polovico manj mangana, fosforja in železa ter je skoraj brez prehranskih vlaknin in zdravju koristnih maščobnih kislin.
Postopek in značilnosti parboiled riža
Parboiled riž je visokokakovostna vrsta italijanskega riža, proizvedena po posebnem postopku toplotne obdelave. Riž najprej obdelajo z vodo in s paro, posušijo na vročem zraku in šele nato odstranijo zunanje luske. Nato riž obrusijo in včasih tudi polirajo. Ob takem načinu obdelave se v zrnu ohrani več hranilnih snovi. Škrob se spremeni v želatinasta zrnca, zaradi česar so riževa zrna trša (riž se ne razkuha).
Parboiled riž je trši od navadnega belega, skuhan pa je hitreje. Je rumenkaste barve, ki po kuhanju posvetli. Njegova zrna se ne zlepijo, kot se to pogosto zgodi pri običajnem belem rižu, po vsebnosti vlaknin pa je z njim primerljiv. Lahko bi rekli, da je boljša izbira kot beli riž, a slabša kot rjavi. Posebnost BIO parboiled dolgozrnatega riža je, da je pred luščenjem deležen posebnega postopka obdelave s paro. Ta postopek "zaklene" dragocene hranila iz lupin neposredno v zrno, hkrati pa spremeni strukturo škroba, zaradi česar se riž med kuhanjem ne zlepi, ostane krasno puhast in ima bolj čvrsto konsistenco.
Postopek priprave predkuhanega riža korak za korakom || Postopek predkuhanega riža || Predkuhani riž ||
Hranilni profil parboiled riža
Parboiled riž navdušuje s svojim hranilnim profilom. Bogat je s kompleksnimi ogljikovimi hidrati in je hkrati brez soli. Prav tako vsebuje malo sladkorja in maščob. Zaradi tega se odlično prilega uravnoteženi prehrani vseh, ki vzdržujejo zdrav življenjski slog. Je naravno brez glutena, zato je primeren tudi za posameznike, ki se mu izogibajo.
BIO parboiled dolgozrnati riž vas bo navdušil s svojim razmeroma nevtralnim okusom z nežnim pridihom po oreščkih. Po kuhanju dobi puhasto konsistenco in enostavno sprejme okuse ostalih sestavin. Zato je idealna izbira tako za sladke kot slane jedi. Lahko ga pripravite kot kašo, puding, rižoto ali prilogo k omakam, pri tem pa vedno zagotavlja okusen rezultat. Če cenite kakovost, vas bo razveselilo tudi dejstvo, da ta riž prihaja iz ekološke pridelave.
Druge vrste riža
Basmati riž
Basmati je vrsta dolgozrnatega riža, ki uspeva predvsem v Indiji, na vznožju Himalaje. Zanj sta značilna okus po orehih in zelo specifičen vonj. Na voljo je kot beli ali rjavi riž. Pri kuhi se zmehča (postane puhast), vendar se ne zlepi.
Divji riž
Divji riž v resnici ni riž, temveč seme vodne trave (Zinzania Aquatica), ki se v kulinariki uporablja enako kot pravi riž. Uspeva ponekod v Kanadi in ZDA, semena so precej dolga in črna. Pri pripravi v kuhinji se lahko uporabi samostojno ali v kombinaciji s pravim rižem.
Uporaba riža v kulinariki
Riž pri nas najpogosteje uporabljamo kot prilogo pri glavni jedi, v rižoti ali pa iz njega spečemo narastek. Lahko pripravimo riževo solato ali ga dodamo k drugi solati, ga zakuhamo v juho ali enolončnico ter iz njega pripravimo puding. Riževi vaflji so narejeni iz belega spihanega riža in so zelo hitro prebavljivi. Pogosto veljajo kot priporočljivo dietno živilo, saj ima posamezen vafelj zaradi svoje lahkosti zelo nizko energijsko vrednost.
Primeri jedi s parboiled rižem
Pita iz kislega zelja, mletega mesa in riža
Čebulo sesekljajte in popražite na kokosovem maslu. Dodajte repke kozic, nato še sesekljan česen in nadaljujte s praženjem (pazite, da se ne prismodi). Dodajte riž, prilijte vodo, solite in zavrite. Nato zmanjšajte temperaturo, premešajte in kuhajte, dokler ne povre vsa voda.
Rižev narastek
Riž napol skuhajte v riževem mleku in delno ohladite. Primešajte skuto, rumenjake, rozine, nastrgani jabolki in cimet. Po želji primešajte tudi med. Iz beljakov stepite sneg in ga previdno vmešajte k masi. Maso naložite v srednje velik pekač in pecite 40 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Rižev smuti
Riž s ščepcem soli skuhajte in ohladite. Dodajte na koščke narezano banano, sirotkine beljakovine, mleko in mlete mandlje ter po želji tudi javorjev sirup. Vse sestavine s paličnim ali drugim ustreznim mešalnikom premešajte v gladko zmes. Po potrebi dodajte več mleka.
tags: #paraboild #riz #energijska #verdnost