Slovenski pridelovalci imajo v skladiščih dovolj kakovostnega slovenskega krompirja. Potrošniki smo ključni, saj si lahko s povpraševanjem po slovenskem krompirju in z nakupi na eni strani zagotovimo lokalen, v bližini pridelan krompir višje kakovosti, hkrati pa pomagamo našim pridelovalcem. Krompir je že stoletja eden izmed temeljev slovenske prehrane, saj nas spremlja v vsakdanjih obrokih, na prazničnih mizah in v tradicionalnih jedeh. Poročila kažejo, da se je samooskrba s krompirjem lani povečala na 41 odstotkov, kar je znak, da se trendi počasi izboljšujejo. Prav vsaka naša odločitev, da kupimo krompir slovenskega porekla, je majhen, a odločilen korak k večji prehranski varnosti države.
Kakovost in prednosti slovenskega krompirja
Zakaj je slovenski krompir boljša izbira?
Kakovost slovenskega krompirja je dobra. Tuj krompir se sicer na policah znajde lep, opran, sijoč, vendar je za to potrebnih veliko tehnoloških ukrepov in zlasti kemije. Pri slovenskem krompirju je drugače, saj tuja zakonodaja pogosto omogoča uporabo bistveno več fitofarmacevtskih sredstev kot pri nas. S temi sredstvi je torej mogoče na police postaviti lep krompir, toda kakovost je mnogo več kot le to. Pri pravi kakovosti je še posebej pomembno, kako je krompir pridelan, na primer v lokalnem okolju in z bistveno manj fitofarmacevtskimi sredstvi. Slovenski krompir je s tega vidika zelo kakovosten.
Strog nadzor in varnost
Slovenski krompir ima pomembno prednost, saj je pod strogim nadzorom in pridelan v skladu z evropskimi standardi, pogosto z manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev kot marsikje drugod. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani pri nadzoru uvoženega krompirja iz Egipta v devetih odstotkih vzorcev zaznala presežene vrednosti pesticidov. Te pošiljke so bile ustavljene že na meji, potrošniki pa so bili zaščiteni. Takšni primeri jasno pokažejo, kako pomembno je, da se zavedamo razlike med uvoženim in domačim pridelkom.
V Sloveniji je strogo predpisana in nadzorovana uporaba fitofarmacevtskih sredstev, zato potrošniki dobijo pridelek, ki je varen in kakovosten. Še posebej izstopa slovenski ekološki krompir, ki je pridelan brez sintetičnih gnojil in pesticidov, kar pomeni prijaznejšo izbiro za okolje in človeka.
Prednosti nakupa slovenskega krompirja:
- krajše transportne poti in manjši ogljični odtis;
- večja svežina, saj krompir ne prepotuje več sto kilometrov;
- podpora domačim kmetom in ohranjanje slovenskega podeželja;
- manj fitofarmacevtskih sredstev in višja kakovost;
- spodbujanje samooskrbe, ki je ključna za prehransko varnost države.
»Preverite poreklo krompirja in, kadar je mogoče, izberite domače pridelovalce. Tak krompir je svež, kakovosten, hkrati pa s tem neposredno podpiramo slovensko kmetijstvo in ohranjamo delovna mesta na podeželju. Sledljivost in označevanje v okviru rednih in izrednih nadzorov skrbno preverja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.«
Kje kupiti slovenski krompir?
Ponudnike slovenskega krompirja v svoji bližini lahko hitro in enostavno najdete tudi s pomočjo zemljevida ponudnikov lokalne hrane. Tudi v trgovinah bodite posebej pozorni na poreklo, saj s povečanim povpraševanjem po slovenskem krompirju neposredno vplivate tudi na večjo in bolj raznoliko ponudbo.
Glavne pridelovalne regije
Največ krompirja v Sloveniji še vedno pridelajo na Gorenjskem in Štajerskem, medtem ko se je Dolenjska med drugim specializirala tudi za zgodnji krompir. Vse več krompirja pridelujejo tudi v Prekmurju s Prlekijo. Prvi mlad slovenski krompir je na policah že zelo zgodaj.
Hranilna vrednost in vloga v kulinariki
Hranilna bogatost krompirja
Krompir sodi med najbolj vsestranska in hkrati hranilno bogata živila. V povprečju vsebuje le okoli 80 kalorij na 100 gramov, a je obenem odličen vir vitaminov C in B6, kalija, magnezija in prehranskih vlaknin. Vlaknine pripomorejo k dobri prebavi, kalij pa k ravnotežju elektrolitov in normalnemu delovanju mišic. Prav zaradi tega krompir ni le priloga, temveč pomemben del uravnotežene prehrane.
Krompir v slovenski kulinariki
Slovenska kulinarika si življenja brez krompirja skorajda ne more predstavljati. Pražen krompir je v naši kulturi tako priljubljen, da ima celo svoje društvo - Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi in svoj festival. V zadnjih letih je sicer krompir pogosto deležen predsodkov, da gre zgolj za vir ogljikovih hidratov. V resnici pa nas lahko s svojo energijsko vrednostjo zdravo nasiti, še posebej, če ga pripravimo na pravilen način. Pire krompir, pražen krompir ali pečen krompir so klasične jedi, ki v slovenski kuhinji vedno najdejo svoje mesto, hkrati pa jih lahko pripravimo na zdrav način, z manj maščobe in s poudarkom na svežih sestavinah.
Razumevanje sort krompirja
Raznolikost kuharskih tipov krompirja
Na slovenskih poljih uspeva veliko različnih sort krompirja, ki jih med drugim delimo po tipu. V praksi ne obstaja univerzalni tip krompirja, ki bi bil primeren za vse kuhinjske priprave. Sorte krompirja delimo v štiri glavne kuharske tipe:
- Solatni tip (tip A): čvrst in se ne razkuha, idealen za solate.
- Kuharski tip (tip B): vsestranski, rahlo moknat, a še vedno čvrst, najpogosteje se uporablja za pražen krompir, pečen krompir ali pire. Večina slovenskih sort spada v ta tip.
- Kuharski in pekovski tip (tip AB): čvrsto meso, primeren za kuhanje, pečenje in praženje.
- Pekovski tip (tip C): bolj moknat in se rad razkuha, odličen za cmoke, juhe in jedi na žlico.
- Pekovski in cvrtni tip (tip CD): sorte z visoko vsebnostjo sušine, primerne za cvrtje in pečenje.
Pri izbiri sorte je pomembno upoštevati tudi njeno zrelostno skupino (zelo zgodnje, zgodnje, srednje pozne in zelo pozne sorte), barvo mesa in kožice ter namen uporabe v kuhinji.
Slovenske sorte in priporočena sortna lista
Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) vsako leto pripravi priporočeno sortno listo, ki zajema sorte, najprimernejše za slovenske rastne razmere. Kljub zmanjšanju površin, namenjenih pridelavi krompirja v Sloveniji, ta še vedno ostaja pomemben na domačih vrtovih in njivah. Nekdanje najbolj znane slovenske sorte, kot so Igor, Vesna in Cvetka, so danes nadomestile novejše sorte, med katerimi prevladujejo slovenske KIS Slavnik in KIS Blegoš ter številne tuje sorte.
Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije poudarja, da je kakovost krompirja močno odvisna od sorte, zato bi morali potrošniki bolje poznati njihove značilnosti. V letošnji sortni listi je kar šest novih sort, ki so končale preskušanje, ter ponovno sorta ARROW, ki je letos na voljo v večji količini. Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 24 sort krompirja. Le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo.
Kmetijski inštitut Slovenije je v zadnjih dveh desetletjih razvil sedem novih sort, ki so odporne proti krompirjevemu virusu Y. Med njimi so Pšata, Bistra, KIS Mirna, KIS Sora, KIS Sotla, KIS Kokra in KIS Mura. Te sorte so rezultat dolgoletnega žlahtniteljskega programa, ki se je začel po letu 1993.
Ključne lastnosti sodobnih sort krompirja
Novejši sortni izbor krompirja prinaša številne prednosti, med katerimi izstopajo visoka odpornost na bolezni, prilagojenost sodobnim klimatskim razmeram, zanesljivi pridelki ter široka uporabnost v kulinariki in odlične lastnosti skladiščenja.
Izbrane sorte in njihove značilnosti:
- KIS Slavnik: Najzgodnejša jedilna sorta z zelo velikim zgodnjim pridelkom. Gomolji so dolgo ovalni, z gladko kožico in svetlo rumenim mesom. Odlična za kuhanje, praženje, pečenje in pripravo domačega pomfrija. Ni občutljiva na virusne bolezni. Zelo primerna za pridelovanje pod zaščitno tkanino in za pranje gomoljev.
- KIS Blegoš: Nova zgodnja slovenska sorta odlične jedilne kakovosti z visoko vsebnostjo sušine (21%). Široko uporabna v kuhinji, še posebno za kuhanje, pečenje in praženje. Je izjemno kakovostna večnamenska zgodnja sorta v tipu kuhanja AB, odličnega okusa. Ni občutljiv na virusne bolezni in krompirjevo plesen. Je zelo zahtevna sorta za pridelovanje in je občutljiva na sušne razmere.
- KIS Kokra: Rodovitna srednje zgodnja sorta, primerna za ozimnico. Je odporna proti krompirjevi plesni.
- KIS Mangart: Nova sodobna pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, z normalno vsebnostjo sušine mesa (okoli 21%).
- KIS Sora: Odličen, čvrst in večnamenski jedilni krompir, primeren za kuhanje, pečenje in pripravo odlične krompirjeve solate.
- KIS Tamar: Nova pozna slovenska sorta zelo dobre jedilne kakovosti, s srednjo vsebnostjo sušine mesa (19%).
- KIS Vipava: Razmeroma čvrst jedilni krompir z vijolično kožico, ki se med kuhanjem razbarva v belo.
- Kresnik (kifeljčar): Ena najzgodnejših jedilnih sort z zelo velikim zgodnjim pridelkom. Odlikujejo jo majhen grm, številna tanka in kratka nadzemna stebla ter majhni, izrazito podolgovati in rogljičasto zaviti gomolji različnih velikosti. Pod svetlo rjavo kožico ima belo meso. Zaradi svoje oblike in občutljivosti na mehanske poškodbe se pri spravilu priporoča ročni izkop.
- Arrow: Najzgodnejša jedilna sorta, srednje dobro skladišči. Zagotavlja visoke in zanesljive pridelke tudi v bolj sušnih in stresnih letih. Gomolji so ovalni, z gladko kožico in belim mesom. Odlična za kuhanje in pečenje v tipu AB. Srednje občutljiva na plesen na listih in razmeroma odporna na plesen na gomoljih.
- Actrice: Zgodnja jedilna sorta, gomolji ovalni, rumena kožica in meso. Odlična za kuhanje in praženje v tipu AB ter pečenje.
- Colomba: Zelo zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Gomolji so ovalni, rumene kožice in mesa. Odlična za kuhanje in praženje v tipu AB. Občutljiva na sušo.
- Corinna: Srednje zgodnja jedilna sorta, rumene kožice in svetlo rumenega mesa. Kakovostna za kuhanje in praženje v tipu B. Precej tolerantna na sušo.
- Adora: Ena izmed najbolj priljubljenih zgodnjih sort z izjemno velikimi gomolji in odličnim okusom.
- Riviera: Izredno zgodnja sorta, ki odlično prenaša sušo.
- Marabel: Zelo priljubljena sorta zaradi lepe, gladke lupine in rumenega mesa.
- Desiree: Prepoznavna po rdeči lupini, primerna za dolgotrajno skladiščenje.
- Agria: Za mnoge najboljša sorta krompirja za pripravo pomfrita in pečenje.
- Alouette: Srednje zgodnja sorta z rumeno meso in rdečo kožico, zelo okusna, primerna za svežo porabo in skladiščenje, nadomešča sorto Desiree. Odporna proti krompirjevi plesni.
- Rudolph: Srednje pozna sorta z rdečo kožico in belim mesom, odporna na bolezni, vsestransko uporabna.
- Carolus: Srednje pozna sorta, primerna za svežo porabo, pripravo jedi in cvrtje. Odporna proti krompirjevi plesni.
Praktični nasveti za pridelavo in shranjevanje
Izberite pravo sorto za pravo jed
Za solate in jedi, kjer krompir ne sme razpasti, izberemo sorte tipa A. Če pripravljamo pire krompir ali pečen krompir, je najboljša izbira tip B, za juhe in svaljke pa tip C. S pravilno izbiro sorte bo vsaka jed boljša.
Agrotehnični ukrepi za zdrav pridelek
Za zgodnost in zdrav pridelek gomoljev je priporočljivo sajenje na toplo rastišče, pod prekrivko ali v rastlinjak. Nakaljevanje gomoljev omogoča hitrejši vznik, za uspešno sajenje pa so pomembni čvrsti svetlobni kaliči. Idealna velikost semenskega krompirja je med 28 in 55 mm. Pred sajenjem je priporočljivo krompir nakaliti v svetlem in zmerno toplem prostoru. Če imate težka, ilovnata tla, izbirajte sorte, ki so odporne na gnilobo. Pomembno je upoštevati tudi kolobarjenje - krompirja nikoli ne sadite na isto mesto več kot enkrat na tri do štiri leta.
Ekološka pridelava temelji na štiriletnem kolobarju, skrbni obdelavi tal, sajenju zdravih semenskih gomoljev, okopavanju in osipavanju rastlin, gnojenju s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom ter škropljenju z zeliščnimi izvlečki ali drugimi dovoljenimi sredstvi za krepitev rastlin.
Odpornost sort na bolezni in škodljivce
Veliko pozornosti v sodobnem sortnem izboru namenjajo odpornosti proti boleznim, kot sta krompirjeva plesen in črna listna pegavost. Za vrtičkarje je priporočljivo sajenje sort, odpornih proti krompirjevi plesni, kot sta slovenski KIS Kokra in Bistra. Tudi za sorte odporne proti krompirjevi plesni, ki smo jih zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce na priporočeno sortno listo uvrstili pet: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister. Sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni, kar pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo.
Pomemben problem predstavljajo tudi virusne bolezni, zlasti krompirjev virus Y, ki lahko povzroči nekroze in trohnenje gomoljev. Nekatere sorte so odporne proti nematodam (zlasti rumena krompirjeva cistotvorna ogorčica).
Praktični nasveti za shranjevanje
Da bi krompir ohranil kakovost čim dlje, ga moramo shranjevati pravilno. Najbolje mu ustreza hladen, temen in zračen prostor s temperaturo med štiri in osem stopinj Celzija. Če ga hranimo na svetlobi, začne zeleneti in razvije grenko snov solanin, ki ni primerna za uživanje. Shranjujmo ga v lesenih zabojčkih ali vrečah iz naravnih materialov, nikakor pa v plastiki, kjer se hitro nabira vlaga. Če se zgodi, da skuhamo preveč krompirja, ga lahko naslednji dan uporabimo za polpete, cmoke ali ga preprosto zamrznemo. Tako zmanjšamo količino odpadne hrane in krompirju damo novo življenje.
Pomembno je, da se gomolji pobirajo v suhem vremenu in dobro posušijo pred shranjevanjem. Na svetlobi so gomolji lahko le krajši čas, da ne pozelenijo zaradi tvorbe strupenega solanina. Ogrevanje krompirja je nujno za prebuditev med nakaljevanjem. Odstranitev vršnega kaliča pospeši rast stranskih kaličev, svetloba in nižje temperature pa utrdijo kaliče.
Pomen zadružništva in povezovanja
Eden od odgovorov na izzive slovenskega kmetijstva je povezovanje. Posamezen kmet na trgu težko dosega konkurenčne pogoje, a ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč. Združene količine pomenijo večjo pogajalsko moč, boljše pogoje pri odkupih in večjo možnost za vključevanje v prodajne verige.
Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob tem poudarila: »Ko se pridelovalci povežejo v zadruge, pridobijo moč, ki je posameznik sam nima. Le z združenimi količinami in skupnim nastopom lahko dosegajo boljše cene, enakopravneje nastopajo na trgu ter se lažje vključujejo v večje prodajne verige. Zadružništvo je torej temelj za stabilen in konkurenčen slovenski kmetijski sektor.« Brez povezovanja bo težko zagotoviti, da bo slovenski krompir tudi v prihodnje imel svoje mesto na trgovskih policah.
Pridelava semenskega krompirja
Za zagotavljanje neokuženosti krompirja za sajenje je ključna pridelava pod strogimi pogoji, kar velja za semenski krompir. Ta se prideluje iz povsem zdravega semena, z obveznim odstranjevanjem bolnih rastlin z gomolji vred. Nasadi semenskega krompirja morajo biti dovolj oddaljeni in izolirani od morebitnih okuženih njiv ter virov uši, ki prenašajo viruse.
Ključni ukrep za zaščito pred virusi je uničenje zelenih nadzemnih delov krompirja konec junija ali v začetku julija, ko se pojavijo krilate uši. Takrat so gomolji že dovolj veliki za semenski krompir. Na semenskih nasadih se ne smejo pojavljati druge bolezni, kot je na primer črna noga krompirja. Semenski krompir se kalibrira (sortira po velikosti), pri čemer se najbolje obnesejo gomolji s premerom od 35 do 55 mm. Skladišči se konec julija pri temperaturi, ki ne presega 3-4°C, da se prepreči kaljenje do pomladi.
Podjetje RWA Slovenija je dobavitelj semenskega krompirja, ki je letos previdnejše pri dobavah. V Inposu razumemo, da se vsak uspešen vrt začne s kakovostnim semenom. Ponudba semenskega krompirja vključuje le preverjene in certificirane sorte, ki zagotavljajo visok donos in odpornost. V Inposu boste na enem mestu našli vse, kar potrebujete za uspešno vrtnarjenje, od kakovostnega semena pa do vrtnarskega orodja in gnojil.
Pogosto zastavljena vprašanja o krompirju
Zakaj je tako pomembno, da izberemo slovenski krompir?
Ker je pridelan lokalno, z manj fitofarmacevtskimi sredstvi, krajše transportne poti zagotavljajo večjo svežino, hkrati pa podpiramo slovenske kmete in povečujemo samooskrbo.
Katere so najpogostejše sorte krompirja v Sloveniji?
Med domačimi sortami se pogosto omenjajo KIS slavnik, KIS blegoš, KIS kokra, KIS mangart, KIS tamar, KIS sora, kresnik. Pomembno je predvsem, da krompir izberemo s slovenskih njiv, ne glede na sorto.
Katera sorta je najboljša za pire, pražen ali pečen krompir?
Za pire krompir sta najbolj primerna tipa B in C, za pražen krompir tip B, za pečenega pa krompir tipa B. Za popoln pomfrit potrebujete sorte z višjo vsebnostjo škroba (tip C ali B/C), kot je na primer Agria.
Kje lahko kupimo slovenski krompir?
Na lokalnih tržnicah, pri kmetih, v trgovinah, označen s slovenskim poreklom.
Kako pravilno shranjujemo krompir?
V hladnem, temnem in zračnem prostoru, pri temperaturi med 4 in 8 °C.
Kdaj je najboljši čas za sajenje krompirja?
Večino sort sadimo, ko se tla segrejejo na vsaj 8 - 10 °C, kar je običajno od sredine marca (v toplejših krajih) do konca aprila. Zgodnje sorte lahko sadimo nekoliko prej, če jih zaščitimo s pokrivali.
Koliko semenskega krompirja potrebujem za svoj vrt?
Okvirno pravilo je, da za 10 kvadratnih metrov vrta potrebujete približno 2,5 do 3 kg semenskega krompirja, odvisno od velikosti gomoljev in razdalje sajenja.
Ali lahko za sajenje uporabim krompir iz trgovine, ki je začel kaliti?
To odsvetujemo. Vedno kupujte certificiran semenski material, ki zagotavlja visok donos in odpornost proti boleznim.