Zelenjavni vrt s pravilnim načrtovanjem oblikujemo tako, da imamo svežo zelenjavo na dosegu čez vse leto. Zato skladno z načrtovanjem vrtička izberemo tudi zelenjavo, ki nam bo le-to omogočila. Ne glede na to, ali gre za klasičen vrtiček za domačo hišo, visoko gredo, gomilo ali mali vrtiček na balkonu, je pomembno, da svoj vrtiček pravilno načrtujemo in pripravimo za rast izbrane zelenjave.
Priprava tal: Skrivnost uspešnega vrtnarjenja
Skrivnost uspešnega vrtnarjenja se zagotovo skriva v pripravi tal. Najprej odstranimo plevel, nato se lotimo prekopavanja. Tip tal določimo s sedimentacijsko analizo:
- V kozarec damo zemljo iz vrta.
- Zalijemo jo z vodo v razmerju 1 : 4.
- Pretresemo.
Težka glinasta tla izboljšamo z organsko snovjo v obliki kakovostnega organskega gnojila, saj bo obogatila strukturo tal, povečala prostor med delci in s tem preprečevala nastajanje zbitih tal. Tudi ilovnata tla izboljšamo s spomladanskim gnojenjem s 100 % organskim dolgo delujočim gnojilom. Peščenih tal ni potrebno prekopavati, spomladi jih samo globlje prerahljamo. Nujno pa potrebujejo precej kakovostne organske snovi, saj le-ta povečuje sposobnost zadrževanja vode in hranilnih snovi. Če želimo izboljšati lastnosti tal ter s tem preprečiti izpiranje hranil, zrahljati tla in omogočiti v tleh lažje kroženje zraka in vode, uporabimo mešanico bentonitne in zeolitne kamninske moke.
Cena domačega komposta je neprecenljiva, saj so ga iz organskih odpadkov pomagali predelati deževniki in druge drobnoživke. Kompost najlažje in najhitreje vdelamo v tla s pomočjo Ruskih vil, ki tla globoko rahljajo in omogočajo dobro ukoreninjenje sadik ter boljšo kalitev semena. V težkih in ilovnatih tleh delamo takrat, ko so primerna za delo in se lepo drobijo.
Na našem vrtu že skoraj desetletje ne „štihamo“ vrta, saj to negativno vpliva na pridelek. Namesto tega se osredotočamo na rahljanje zemlje z Ruskimi vilami, da izboljšamo njeno strukturo.
Izbor zelenjave za hladne mesece
Samooskrba z lastno svežo zelenjavo, jo prezimiti in se z njo nenehno oskrbovati je cilj, četudi zunaj vegetacija zaradi kratkih in mrzlih dni miruje. Istočasno tudi v zimskem obdobju izkoristimo le en del vrtnih površin za pridelavo, drugi del tal in gred naj počiva. Na celinskem delu Slovenije smo še posebej aktivni s pridelavo sveže zelenjave v rastlinjakih, manj na prostem, kar si lahko privoščijo na Primorskem.
Zimsko odporna zelenjava
Med hvaležno zimsko zelenjavo spadajo ohrovti (predvsem brstični in listnati ohrovt), por, radič in motovilec. Pod zemljo lahko počakajo nekatere gomoljnice in korenovke, predvsem korenje, črna redkev, koreni peteršilja, topinambur in podzemna koleraba. Izkopavamo jih lahko vso zimo.
Zimski predstavnik je por. Radič režemo sproti in uživamo v njegovih grenčinah za krepitev zimskega zdravja. Pozimi seveda ne gre brez glavnate solate pozno jesenskih in zimskih sort. Tatsoi je zelena listnata zelenjava, ki spada v družino kapusnic tako kot zelje, ohrovt, cvetača in brokoli. Ima velike zaobljene liste v obliki žlice, ki so maslene teksture in rahlo sladkega okusa. Gre za zelenjavo, ki izvira iz Azije, ker je podobno kot špinača precej odporna na mraz, pa je primerna tudi za gojenje jeseni in pozimi.
Načrtovanje in sajenje za zimsko oskrbo
Samooskrba v zimskih mesecih pomeni, da pridelovanje zelenjave načrtujemo in začnemo že poleti in jeseni. Aktivni vrtnarji težko gledamo prazne vrtne grede, tudi pozimi jih raje zapolnimo takoj, ko je to mogoče. Takrat, ko pospravimo poletne in jesenske pridelke zelenjave, nastopi čas za še zadnje letošnje setve in sajenja sadik različnih vrst solatnic, čebulnic in predvsem kapusnic.
Zgodnja setev graha in boba se priporoča, ker ti dve vrtnini nastavljata cvetove samo v kratkem dnevu. Lepo se razvijata predvsem v hladnem vremenu. Obe vrtnini sejemo takoj, ko so tla primerna za obdelavo in ne čakamo na toplo spomladansko vreme.
S setvijo rdeče pese lahko pričnete ob koncu meseca marca. V zadnjih letih jo sadimo predvsem iz sadik in to v mesecu aprilu. Tako hitro prekrije tla, prav tako ni potrebno dodatno redčenje pregoste setve.
Zgodnje zelje, cvetačo, brokoli že več let sadimo zgodaj spomladi in se tako veselimo obilnega pridelka, saj so to vrtnine kratkega in hladnega dneva. Zelo dobro se je pokazala tudi nadzemna kolerabica iz sadik, ki jo ravno tako sadimo med prvimi vrtninami.
Korenček in peteršilj imata rada tla, ki so ogreta na vsaj 10 stopinj Celzija. V primeru, da ju sejemo prehitro, so setve večkrat neuspešne. S poznim sajenjem čebule v aprilu se sicer izognemo čebulni muhi, vendar je pridelek lahko slabši zaradi poletne vročine.
V manjših vrtovih se navadno izognemo krompirju, velikim bučam, artičokam in nekaterim kapusnicam, saj zavzamejo preveč prostora.
Za oskrbo z mladimi rastlinami čebule pa poskrbimo že pred in v času prave zime. Zimska solata je klasika, ki v rastlinjaku ne razočara. Sejemo jo neposredno v zemljo ali v lončke, kjer razvije močne korenine. Špinača ljubi hladno in kratke dneve. Najbolj odporne sorte so Matador, Winter Giant in Monnopa. Motovilec je simbol jesenskega vrtnarjenja. Najbolje uspeva v rahlo vlažni zemlji.
Sezonska hrana: Prednosti in vodič po mesecih
V trgovinah in celo na tržnici lahko celo leto najdemo isto sadje in zelenjavo, zato smo potrošniki - brez stika z zemljo in setvenim koledarjem - lahko hitro zmedeni. Kupovanje sezonske zelenjave in sadja ima številne prednosti - v katerih bodo uživali vaše zdravje, vaše okuševalne brbončice in nenazadnje tudi vaša denarnica.
Prednosti sezonske hrane:
- Usklajenost z ritmom narave, ki poskrbi, da naše telo dobi vse, kar potrebuje v tistem letnem času (npr. sladke in nasitne buče v zimskih mesecih ali lahke bučke sredi poletja, ko ne želimo, da nas hrana obteži).
- Sezonska hrana zagotavlja najkrajšo pot od njive do krožnika, zato ohrani največ okusa in svežine.
- Zaradi izobilja pridelka je tudi cena sezonske hrane mnogo nižja, kot če jo kupujemo izven sezone.
Mesečni vodič po sezonski zelenjavi in sadju
Pri uporabi vodiča upoštevajte, da se letine lahko razlikujejo zaradi številnih razlogov, zato lahko prihaja do odstopanj. Včasih kateri pridelek dozori prej ali pozneje, včasih pa ga skoraj ni. Kljub temu pa moramo ohraniti hvaležnost, da živimo na izjemno rodovitnem koščku našega planeta, ki nas je obdaril s številnimi sortami sadja in zelenjave, ki uspevajo pri nas.
- Januar: Vrt počiva. Počasi že moramo razmišljati o novi vrtnarski sezoni ter zelenjavi, ki jo bomo vzgajali.
- Februar: V ogrevanih prostorih negujemo sadike. Druga polovica meseca je že bolj aktivna zunaj na samem vrtu.
- Marec: Sadimo krompir samo tam, kjer je zemlja dovolj ogreta, saj mu hladna zemlja ne ustreza. V mesecu marcu očistimo šparglje, jih pognojimo in okopljemo.
- April: Pomladna vrtna sezona v aprilu doseže svoj vrhunec. Vse skrbno negovane sadike paprike, paradižnika in jajčevcev bodo končno dobile svoje mesto pod soncem. Vse gredice so že zasedene, vrt pridobiva svojo podobo bujnosti.
- Julij: Vrt z bujno rastjo pričara najlepšo vrtno kuliso v sezoni. Prevladujejo plodovke, ki zorijo v toploti poletnih dni. Poletni meseci junij, julij in avgust so odlični za vzgojo številnih sort zelenjave, kot so zelje, stročji fižol, špinača, korenček, peteršilj, rdeča pesa, redkev, radič, endivija, blitva, kumare in bučke. Sredi poletja sejemo kitajsko zelje in pak-choi za jesensko pobiranje.
Rastlinjaki: Podaljšana sezona in samooskrba
Dobri rastlinjaki predstavljajo določeno finančno naložbo, ki pa se kmalu povrne s kakovostno zelenjavo skozi vse leto. Če imate malo večji vrt in si želite zelenjavne samooskrbe, čim prej poskrbite, da bo rastlinjak tudi pri vas in obilo vitaminčkov na krožniku skozi vse leto.
Gojenje v rastlinjaku pozimi
V začetku leta je v rastlinjaku veliko rastlin, ki smo jih posadili jeseni. Že v februarju sejemo v rastlinjak redkvico, bob in grah, posadimo prve sadike solate in kolerab. V večje lonce posadimo krompir, ki so na zaščitenem mestu, dokler se zunaj dovolj ne ogreje. Konec marca ob rob sadimo zgodnje zelje, cvetačo, včasih posejemo tudi zgodnji nizek fižol.
V septembru ali oktobru je pod paradižnikom že dovolj prostora, da začnemo saditi zelenjavnice, ki nas bodo oskrbovale z vitamini v zimskih dnevih. Za tiste, ki imajo rastlinjak, november pomeni začetek novega cikla. Rastlinjak zemljo varuje pred mrazom in ohranja ravno toliko toplote, da rastline ne zmrznejo, ampak počasi rastejo naprej. Zunaj je zemlja že mrzla in mokra, a rastlinjak še vedno zadržuje prijetno toploto dneva. Ko jih posejemo novembra, s tem “predčasno” začnemo sezono.
Prednosti jesenskega sejanja v rastlinjaku
Še ena prednost jesenskega sejanja: rastline v tem času niso izpostavljene škodljivcem. Ni več uši, gosenic in plesni, ki poleti napadajo vse, kar zraste.
Uravnavanje temperature in vlage
Temperatura v rastlinjaku čez dan lahko še vedno doseže 20 °C, ponoči pa pade tudi pod 5 °C. Vodne posode ali opeke, ki čez dan shranjujejo toploto in jo ponoči počasi oddajajo, pomagajo pri uravnavanju. Zelo pomembno je tudi prezračevanje. Mnogi pozimi rastlinjak zaprejo, a to ustvarja vlago in kondenz, kar vodi do plesni in gnitja. V hladnih mesecih se mnogi borijo s temperaturo. Vodne posode: postavimo velike črne posode z vodo ob južno stran. Kompostni grelni kotiček: v kotu rastlinjaka nasujemo svež kompost (npr. konjski gnoj z listjem). Če želimo ohraniti aktivno mikrofloro, lahko posejemo zeleno gnojenje: facelijo, deteljo ali grašico.
Čeprav je rastlinjak zaščiten, v tem času ni primeren za toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika, bučke ali kumare. Te potrebujejo vsaj 20 °C in 12 ur svetlobe dnevno.
Zelenjava, primerna za rastlinjak pozimi:
- Zimska solata je klasika, ki v rastlinjaku ne razočara. Sejemo jo neposredno v zemljo ali v lončke, kjer razvije močne korenine.
- Špinača ljubi hladno in kratke dneve. Najbolj odporne sorte so Matador, Winter Giant in Monnopa.
- Motovilec je simbol jesenskega vrtnarjenja. Najbolje uspeva v rahlo vlažni zemlji.
- Če imate rastlinjak, ki ne zmrzuje, lahko še vedno sejete rukolo, mizuno ali kitajsko zelje. Te rastline rastejo hitro in so odporne proti mrazu.
Zanimiva praksa je zasaditev “zeliščnega kotička” - manjši del rastlinjaka, kjer kombiniramo zimzelena in hitro rastoča zelišča.
V zimskem času je večina rastlinjaka mirna. To je odličen trenutek za urejanje, pregled orodja, zamenjavo stare folije in načrtovanje prihodnje sezone. Zemljo ohranjamo rahlo vlažno, ne pa razmočeno.