Visoki fižol je priljubljena vrtnina, ki s svojo vertikalno rastjo ne le polepša vrt, temveč omogoča bogat pridelek na majhni površini. Za uspešno vzgojo je ključno poznavanje potreb rastline, od pravilne postavitve opore do izbire primernega časa za setev.
Priprava opore in razporeditev na gredi
Visoki fižol za rast nujno potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je opora, višje bo fižol zrasel - lahko tudi do 3 metre in več. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, spuščenih z napete žice, kar je pogostejša praksa na njivah.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širših gredah jih razporedimo v dveh vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm in globine 2 cm. Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm.
Čas setve in sajenje
Ker je visoki fižol toploljubna rastlina, ga sejemo šele, ko preneha nevarnost slan, torej po prvem maju. Sejemo ga lahko vse do srede junija. V vsako luknjo posejemo 6 do 8 semen, ob vrvici pa od 4 do 6 semen. Če na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Nasveti za uspešen vznik:
- Pred setvijo lahko semena za 12 ur namočite v mlačno vodo.
- Priporočljivo je razkuževanje semena v žajbljevem ali kamiličnem čaju, kar preprečuje bolezni.
- Tla naj bodo ob setvi ogreta na najmanj 10-12 °C.
Nega in oskrba med rastjo
Fižol potrebuje obilo vlage v tleh, še posebej med cvetenjem. Seme že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je ključna zadostna vlažnost tal, ki jih zastremo z listjem ali slamo. Zastirka preprečuje pregrevanje tal in zmanjšuje izhlapevanje.
Vitice fižola hitro najdejo oporo, če pa je rastlina preveč oddaljena, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejte v mislih, da se fižol ovija desnosučno, zato ga obvezno usmerimo v to smer.
Sosedstvo in kolobar
Ob fižolu uspešno rastejo koruza, sončnice in buče, ki s svojimi listi senčijo tla. Kot slabe sosede pa izpostavljamo papriko in vse čebulnice (česen, čebula, por, drobnjak).
| Dobri sosedje | Slabi sosedje |
|---|---|
| Koruza, buče, sončnice, solata | Paprika, česen, čebula, por |
Izzivi: škodljivci in bolezni
Med škodljivci so najpogostejši polži, listne uši in ličinke fižolove muhe, ki objedajo kalčke. Slednjo preprečimo s hitrim vznikom v toplih tleh ali uporabo koprene v maju. Na listih se lahko pojavijo tudi črne uši, težave z njimi pa zmanjšamo, če ob fižol posadimo kapucinke ali šetraj.
Pobiranje pridelka
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade stroke, dolge vsaj 8 cm, ki še niso nitkasti. Fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek.
Če gojimo fižol za zrna, pustimo stroke na rastlini, dokler se povsem ne posušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Po koncu sezone nadzemni del porežemo, korenine pa pustimo v zemlji, saj so bogat vir dušika za naslednje vrtnine.