Ekološki semenski krompir: pridelava in sorte

Krompir je eno izmed ključnih živil za prehrano ljudi po vsem svetu, njegova pridelava pa igra pomembno vlogo pri zagotavljanju hrane in samooskrbi. Vendar pa klimatske spremembe vplivajo na tradicionalne sorte krompirja, ki postajajo vse bolj dovzetne za bolezni, škodljivce in ekstremne vremenske razmere. V zadnjih letih so se pojavile nove sorte krompirja, ki so odporne proti boleznim, predvsem proti plesni, kar je izjemno pomembno, saj plesen lahko uniči celotno letino krompirja.

Bolezenske težave so prinesle velike izzive za pridelovalce krompirja, saj so se pojavile nove vrste bolezni, ki so bile prej neznane. V tem kontekstu ekološko pridelovanje krompirja ponuja trajnostno in zdravo alternativo konvencionalnemu pridelovanju.

Principi in prednosti ekološkega pridelovanja krompirja

Ekološko pridelovanje krompirja je pristop k pridelavi, ki ne uporablja kemičnih pesticidov, gnojil ali drugih kemičnih sredstev. Namesto tega se uporabljajo naravni načini za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci, kot so uporaba naravnih pesticidov, kompostiranje in uporaba odpornih sort krompirja.

Ekološko pridelovanje krompirja ima številne prednosti. Prva prednost je, da ekološko pridelan krompir ni onesnažen s kemičnimi pesticidi, kar pomeni, da je za zdravje ljudi in okolja varnejši. Poleg tega prispeva k ohranjanju biodiverzitete. Uporaba naravnih metod za zaščito rastlin in uporaba lokalnih, odpornih sort krompirja pomaga ohranjati lokalne vrste in podpira lokalno ekologijo. Med prednosti ekološkega pridelovanja krompirja je tudi prispevek k trajnosti. Ekološka pridelava krompirja je trajnostna in zdrava alternativa konvencionalnemu pridelovanju.

Ekološka pridelava krompirja ima v Evropski uniji pomembno vlogo tako z okoljskega kot z družbeno-ekonomskega vidika. Krompir je ena ključnih poljščin v EU, zato ima način njegove pridelave velik vpliv na tla, vodne vire in biotsko raznovrstnost. Z vidika podnebnih sprememb ekološko kmetijstvo spodbuja trajnostne prakse, kot so kolobarjenje, uporaba organskih gnojil in večja skrb za zdravje tal, kar lahko poveča vezavo ogljika in odpornost kmetijskih sistemov. Pomemben je tudi družbeni vidik. Ekološko pridelan krompir odgovarja na naraščajoče povpraševanje potrošnikov po varni, kakovostni in okolju prijazni hrani. S tem se krepijo lokalne prehranske verige, povečuje dodana vrednost pridelka ter odpira priložnosti za manjše in srednje kmetije.

Izbira in priprava semenskega krompirja

Izbira ustrezne sorte krompirja za sajenje je ključnega pomena za uspešno pridelavo in visok pridelek. Pri izbiri sorte je potrebno upoštevati podnebne razmere, v katerih bo sajen, saj nekatere sorte rastejo bolje v hladnejšem podnebju, druge pa v toplejšem. Prav tako je pomembno izbrati sorte, ki so odporne proti boleznim, še posebej proti plesni. Pridelek sorte je tudi pomemben faktor, saj nekatere sorte prinesejo več krompirja kot druge. Na koncu je pomembno izbrati sorto glede na način uporabe.

Pred sajenjem krompirja je pomembno, da ga pravilno pripravimo, torej nakalimo. Nakaljevanje krompirja se začne s tem, da se izbrani krompirjevi gomolji postavijo v toplo in svetlo mesto (približno 20 °C), da se pojavijo kalčki. Ko se kalčki pojavijo, se krompir postavi v hladnejši in temnejši prostor, da se zniža temperatura in tako ne pride do šoka, ko krompir posadimo zunaj v hladnejšo zemljo. Nakaljevanje traja od tri do štiri tedne.

Nekaj neprijetnosti se lahko pojavi že na začetku, ko je seme krompirja že močno »nakaljeno« z do 15 cm dolgimi kalčki. V takih primerih je potrebno večini semena kalčke odstraniti in ga ponovno nakaliti.

Za gojenje na zelenjavnem vrtu so bolj primerni debelejši gomolji, od 35 do 55 milimetrov. Od velikosti in teže sta odvisni povprečno število kalečih očes in energija kalitve. Manjši gomolji imajo lahko precej manj kalečih očes, zato jim je treba za dobro rast in pridelek zagotoviti še toliko bolj optimalne pogoje.

Priprava tal za sajenje

Priprava njiv za setev krompirja se prične pol leta pred saditvijo. Krompir ponavadi sadimo za žiti, kot drugo poljščino v 3-letnem kolobarju. Po spravilu žita se tla plitko obdelajo in pripravijo za setev podorin (rastline, ki so namenjene temu, da proizvedejo veliko zelene mase, zatrejo razvoj plevelov, preprečujejo erozijo in kapilarni dvig vode, omogočijo razvoj življenja v zemlji, nekatere tudi negativno vplivajo na razvoj nematod). Primeri podorin so ajda, gorjuščica, krmni ohrovt, ogrščica.

Njiva se pozno jeseni pognoji z hlevskim gnojem in vse skupaj zaorjemo pozno jeseni. Če to zamudimo, gnojimo in orjemo spomladi, vendar to ni optimalno. Če orjemo jeseni, se hlevski gnoj in podorina lepo razgradita do setve krompirja nekje sredi aprila, vendar se njiva do takrat tudi že zaplevi. Če pa orjemo spomladi, imamo slabši razkroj gnojil in podorin, vendar pa čisto njivo. V glavnem, globoko orjemo.

Oranju sledi fina priprava za setev, kjer se pogosto uporablja »freza«, ki jo večina odsvetuje iz dveh razlogov: ni prijazna do deževnikov in po njeni uporabi je ponavadi njiva še bolj zaplevljena.

Sajenje in nega

Najboljši čas za sajenje krompirja je od marca do aprila, ko je zemlja dovolj segreta in ima najmanj 10 stopinj Celzija. Pri sajenju krompirja je pomembno, da se rastline postavijo na globino približno 15-20 cm, saj se krompir razvija iz korenin in ne iz stebel.

Da bi zagotovili boljšo rast in večji donos, je pomembno, da krompir dobiva dovolj vode in hranil. Krompir redno zalivamo in ga hranimo z organskim gnojilom, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij. Gomolje krompirja, ki ga pridelujemo na ekološki način, sadimo na večje medvrstne in večje razdalje v vrsti kot pri klasični pridelavi.

Prvič okopljemo (grobamo) krompir takoj, ko se prikažejo prvi poganjki nad zemljo, drugič po potrebi. V mesecu maju in juniju ročno pobiramo koloradskega hrošča in njegove ličinke. V primeru hude infestacije uporabimo biotični insekticid Laser, ki deluje na ličinke. Ob pravilnem kolobarju in pravočasni setvi ni treba zatirati ličink po celotni njivi, ampak samo na določenih delih.

Srednje zgodnje sorte krompirja nekako v prvi polovici avgusta, odvisno od vremena, napade plesen, ki pa je ob ugodnem razvoju krompirja ne tretiramo, ker je krompir večino dela opravil in je že pripravljen na izkop. Plesen tako opravi vlogo kosilnice zeli.

Sorte ekološkega semenskega krompirja

Novodobni pristopi v hortikulturi omogočajo sajenje sort, ki so odporne na bolezni, kot so Fusarium, Rhizoctonia in plesen. Te sorte so bile oblikovane s selekcijo genov, ki so odporni na te bolezni.

V nekaterih šolskih poskusih so testirali štiri sorte ekološkega krompirja, ki jih prodaja Semenarna Ljubljana d.d.: AGATA, ARINDA A BIO, COSMOS A BIO in SANTE A BIO.

Sorta kifelčarja Annabelle je primerna za ekološko pridelavo, saj se ponaša z BIO certifikatom SI-EKO-001 in je srednje odporna proti boleznim.

Za ekološko pridelavo je ključno poznati možno velikost cime, občutljivost na bolezni (predvsem krompirjeva plesen) in hitrost polnjenja gomoljev. Le najboljše sorte so uvrščene na priporočeno sortno listo, ki jo pripravlja Javna služba v poljedelstvu. To velja tudi za sorte, odporne proti krompirjevi plesni, ki so primerne ekološke pridelovalce. Te sorte so: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister, ki so nosilke enega ali več genov odpornosti proti krompirjevi plesni.

Opis izbranih sort, odpornih na plesen:

• Alouette: Srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje bujen grm in srednje veliko debelih gomoljev. Gomolji so dolgo ovalni, očesa srednje plitva, kožica je rdeča, meso svetlo rumeno. Je kakovostna sorta, pridelki so lahko zelo veliki.
• KIS Kokra: Srednje pozna jedilna sorta z velikim pridelkom. Gomolji so okroglo ovalni, očesa srednje globoka, kožica in meso sta svetlo rumena.
• Otolia: Srednje pozna jedilna sorta. Oblikuje srednje veliko debelih ovalnih gomoljev, očesa so plitva. Kožica je rumena, meso pa temno rumeno. Je kakovostna sorta z rahlim mesom, primerna za kuhanje, praženje, pečenje in pomfrit.
• Levante: Pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je velika z manjšimi listi in ima dobro pokrovnost. Gomolji so srednje številni, izenačeni, dolgo-ovalni in srednje debeli. Očesa so plitva. Kožica in meso sta rumene barve.
• Twister: Srednje zgodnja jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Kožica in meso sta rumene barve. Gomolji so izenačeni in vsebujejo okrog 20 % suhe snovi. Je občutljiva na virusne bolezni in zelo odporna na krompirjevo plesen, odporna je tudi proti nematodam in srednje proti krompirjevemu raku.

Druge pomembne sorte:

• Constance: Srednje zgodnja sorta z zelo velikim pridelkom. Ima dokaj hiter začetni razvoj, rastlina in listi so veliki. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev, ki so okroglo ovalni, očesa so plitva. Kožica je rumena, meso pa svetlo rumeno. Je sorta odlične kakovosti, primerna za kuhanje, praženje in pečenje, tip kuhanja AB. Občutljiva je na virusne bolezni in krompirjevo plesen, tolerantna pa na sušo.
• Elland: Srednje pozna jedilna sorta z zelo velikim pridelkom. Rastlina je srednje bujna z velikimi listi. Cveti belo. Tvori srednje veliko število debelih gomoljev, ki so dolgo ovalni, očesa plitva. Kožica je svetla, meso pa krem belo. Sorta je zelo dobre kakovosti, primerna za kuhanje, praženje in pečenje, v tipu kuhanja B. Občutljiva je na virusne bolezni in srednje občutljiva na krompirjevo plesen, odporna pa proti navadni krastavosti in bolezni kožice ter tolerantna na sušo. Dobro se skladišči.
• Jolene: Nova sorta, ki kaže dobro tolerantnost na krompirjevo plesen, nastavek gomoljev pa je velik. Gomolji so pri izkopu zelo enakomerni, v jedeh pa vsestransko uporabni.
• Twinner: Sorta iz segmenta prihodnje generacije, ki je v preizkušanju in kaže zelo dobro odpornost na krompirjevo plesen. V primeru, da se uvrsti v prodajni program, bo to najzgodnejša sorta med prihodnjo generacijo.
• Marabel in Ditta: Dve priljubljeni sorti, za katere se pogosto pridobiva dovoljenje za nabavo netretiranega semenskega materiala, saj so jih stranke vzljubile. Slaba stran sorte Marabel je, da potrebuje vsaj 4-letni kolobar na isti njivi.
• Ekološki semenski krompir Frieslander: Ponuja možnost zgodnjega pridelka, skupaj z bogatim in vsestranskim okusom. S svojimi podolgovato-ovalnimi gomolji in čudovito svetlo rumeno barvo je odlična izbira za pridelovalce. Znan je po svoji močni odpornosti proti pogostim boleznim krompirja, kot je fitoftora (plesen), tako v listih kot v gomoljih. Ta naravna odpornost ga dela idealnega za ekološko pridelavo. Sorta se dobro prilagaja različnim tipom tal, vendar najbolje uspeva na srednje težkih do težkih glinenih tleh. Zaradi svoje robustne narave in zgodnjega zorenja je mogoče ekološke krompirje Frieslander dolgo skladiščiti, ne da bi pri tem izgubili kakovost (nad 5 °C ohranjajo okus in se izognejo slajenju). Je certificiran SKAL in NAK, kar zagotavlja najvišje standarde kakovosti brez genskih sprememb in kemičnih obdelav.

Krompir se loči tudi po tipu kuhanja, ki pove, kolikšna je količina škroba. Najmanj ga ima tip A in največ tip D.

Ena od pomembnih prednosti slovenskih sort je ta, da niso tretirane, kar pomeni, da niso obdelane s fungicidi, ki jih dodajajo med skladiščenjem, da se ne bi razvile skladiščne bolezni.

Spravilo in skladiščenje

Zgodnji krompir izkopljemo nekje sredi avgusta, pozne sorte sredi septembra. Njivo pred izkopom očistimo z motorno koso/nitko in ročno pograbimo ostanke, saj stroj za izkop ne prenese ničesar razen fine zemlje. Pobira se ročno, že pri pobiranju se izloča gnil ali okužen krompir, majhen in ranjen krompir za živali, semenski krompir in »ta lep« krompir, torej za prodajo.

Krompir roma v klet za krompir, kjer je ločen po sortah. Klet ima tla iz zemlje in kamnite stene in oboke, temperatura se giblje okoli idealnih 8-10 °C. Semenski krompir shranjujte v hladnem, suhem in temnem prostoru, da preprečite kalitev in propadanje. Zagotovite zadostno prezračevanje, da se izognete kopičenju vlage in izpostavljenosti etilenu, saj to lahko povzroči plesen in gnilobo. Izogibajte se shranjevanju v bližini sadja, ki sprošča etilen, kot so jabolka, saj to lahko pospeši kalitev. Redno preverjajte in odstranite poškodovan krompir, da zmanjšate tveganje za bolezni.

Trženje in certificiranje semenskega krompirja

Semenski material poljščin je seme žit, krmnih rastlin, pese, oljnic in predivnic ter semenski krompir. Semenski material se trži v zaprtih pakiranjih in v homogenih partijah.

Označevanje in pakiranje

• Pakiranja uradno potrjenega semenskega materiala se označijo z uradnimi etiketami, ki jih izda organ za potrjevanje v državi članici EU, v kateri je bilo seme pridelano oziroma pripravljeno za trg.
• Pakiranja morajo biti zapečatena in označena uradno ali pod uradnim nadzorom tako, da pakiranj ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodoval sistem pečatenja oziroma ne da bi bilo opazno nepooblaščeno spreminjanje uradne etikete ali pakiranja.
• Če je semenski material pakiran v embalaži, s katere samolepilne etikete ni mogoče odstraniti, se lahko pakiranja označijo tudi s samolepilno etiketo.
• Pakiranja semenskega materiala, ki ni uradno potrjen, se označijo oziroma opremijo z etiketami ali potrdili dobavitelja. Označi oziroma opremi jih dobavitelj, ki semenski material pripravi za trženje, preden da semenski material na trg.
• Uradne etikete so modre barve za certificirano seme ali certificirano seme 1. generacije, in rdeče barve za certificirano seme 2. ali 3. generacije.
• Velikost uradnih etiket in etiket dobavitelja je najmanj 110 x 67 mm.
• Etikete dobavitelja, s katerimi se označita standardno seme zelenjadnic in mešanica standardnega semena zelenjadnic, so temno rumene barve.

Semenske mešanice in majhna pakiranja

• Seme poljščin in zelenjadnic se lahko trži tudi kot mešanica različnih vrst in sort kmetijskih rastlin (semenska mešanica). Semenska mešanica se pripravi samo iz semena, ki pred mešanjem izpolnjuje predpisane zahteve za trženje.
• Semenska mešanica krmnih rastlin in semenska mešanica žit se lahko tržita le kot uradno potrjena semenska mešanica.
• Seme poljščin in zelenjadnic, vključno s semenskimi mešanicami, ter semenski krompir se lahko prepakirajo in tržijo v majhnih pakiranjih. Majhna pakiranja uradno potrjenega semena se označijo z uradnimi etiketami ali z etiketami dobavitelja, razen majhnih pakiranj semenskega krompirja, ki morajo biti označena z uradnimi etiketami.
• Majhna pakiranja standardnega semena zelenjadnic in mešanice standardnega semena zelenjadnic označi dobavitelj z etiketami dobavitelja.
• Etikete dobavitelja za majhna pakiranja uradno potrjenega semenskega materiala so enake barve kot uradne etikete.

Trženje neuvrščenih sort in ohranjevalne sorte

• Seme sort poljščin in zelenjadnic se lahko trži, še preden je sorta vpisana v sortno listo, če ima dobavitelj za to dovoljenje Uprave.
• Seme ohranjevalne sorte poljščin ali zelenjadnic, ki je v sortno listo vpisana kot ohranjevalna sorta, se sme pridelovati in tržiti samo v regiji porekla, ki je navedena v sortni listi. Ni ga treba uradno potrditi, a mora izpolnjevati zahteve za najnižjo kategorijo, v kateri se trži seme vrste. Označi se z etiketo dobavitelja, enake barve kot je predpisana za najnižjo kategorijo semena, z obvezno navedbo oznake »Ohranjevalna sorta«. Trži se lahko le v omejenih količinah.
• Seme vrtičkarske sorte, ki je v sortno listo ali skupni katalog sort vpisana kot vrtičkarska sorta, se sme tržiti samo v majhnih pakiranjih. Izpolnjevati mora zahteve za standardno seme zelenjadnic in biti označeno z etiketo dobavitelja temno rumene barve.

Izkušnje in inovacije v slovenski pridelavi

Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) aktivno sodeluje pri preizkušanju novih sort in ekoloških praks. Dr. Peter Dolničar iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil preizkušane sorte ekološkega krompirja na ekoloških kmetijah v okviru projekta Ecobreed, kjer KIS preizkuša sorte, primerne za ekološko pridelavo. Še posebej je izpostavil sorte, ki so odporne na krompirjevo plesen in so perspektivne tudi za slovenske pridelovalce, saj jih je mogoče kot semenski material kupiti že v Sloveniji.

V preteklih letih so bili organizirani Dnevi polja, kjer so bile predstavljene nove sorte, odporne na plesen. Na enem izmed dogodkov so bile v poskus vključene sorte Twister, Alouette, Levante in Twinner, ki se jih ni škropilo. Kljub deževni pomladi in vročem poletju so sorte rodile odlično in dosegle visoke pridelke. Najpomembneje je, da je bil pridelek zdrav, brez prisotnosti bolezni na gomoljih.

Nedavno je bil tudi dan polja na kmetiji Matjašec v Renkovcih, kjer so imeli v poskusu 15 sort krompirja in so z vrhunsko tehnologijo uspeli ohraniti krompir v odlični kondiciji kljub visokim temperaturam. Na kmetiji Jerman so predstavili 22 sort krompirja, kjer so bile vidne razlike med sortami prihodnje generacije, kot so Alouette, Levante, Twister, in sortami, ki niso odporne na krompirjevo plesen. Nove, izboljšane sorte imajo dober pridelek, dobro prenašajo stresne razmere med rastno sezono in so odpornejše na bolezni.

Pridelovalci se pogosto srečujejo z izzivi, kot je slab vznik semena zaradi obilnih padavin, kar je povzročilo veliko praznih mest na njivah po Sloveniji, saj se je krompir v mokrih in »zapranih« tleh zadušil. Krompirjeva plesen se je lahko začela pojavljati že v maju, in visoka talna ter zračna vlaga ter ugodne temperature so bile idealne za širjenje bolezni, kar je vplivalo na pridelek.

G. Peter Geluk z Nizozemske, zunanji udeleženec dogodka na Gorenjskem, je pojasnil, da na Nizozemskem pridelujejo semenski krompir na okoli 15.000 hektarjih, kar pomeni letno pridelavo okoli 500.000 ton semenskega krompirja, ki ga izvažajo v 19 držav po celem svetu. Poudaril je, da so tudi na Nizozemskem imeli hladno in deževno pomlad, kar je otežilo sajenje, in pričakujejo zanimivo sezono prodaje in nabave krompirja.

tags: #avstrijski #ekoloski #semenski #krompir

• Odkrijte kulinarične skrivnosti mlete sladke paprike
• Bučna juha z žličniki
• recepti za vampire
• Okusna in lahkotna bučna pita
• Kako pripraviti pečene polnjene paprike